Kaj se zgodi, ko zaužijemo živilo z visokim glikemičnim indeksom?

Glikemični indeks je pojem, ki je povezan z oglikovimi hidrati. Vemo, da so lahko ogljikovi hidrati sestavljeni, kompleksni ali pa preprosti.

• Najenostavnejši ogljikov hidrat je sladkor glukoza.
• Kompleksnejši ogljikovi hidrati pa so sestavljeni iz osnovne molekule glukoze in povezani v najrazličnejše kombinacije.

Bolj ko je ta kombinacija zapletena in kompleksa, več časa potrebuje organizem, da to strukturo razvozlja, razstavi in uporabi. Glukoza se v organizmu uporablja za energetske procese, višek gre v energetske rezerve, če pa so te že polne, se shrani v maščobi.

Možgani se hranijo izključno z glukozo. Hitrost razgradnje in tiransporta merimo s takoimenovanim glikemičnim indeksom. Dalj časa ko organizem potrebuje, za razgradnjo ogljikohivih dratov, večji ima le ta glikemični indeks.

Kaj se zgodi, ko zaužijemo živilo z visokim glikemičnim indeksom?

Ker je struktura ogljikohidrata zelo preprosta, jo telo zelo hitro razgradi in glukoza preide v kri. Ker je glukoze v krvi naenkrat preveč, se telo brani z izločanjem hormona inzulina. Ta hormon poskuša na vse možne načine zmanjšati nivo sladkorja v krvi, na fiziološki nivo. 

Tista zoprna lastnost inzulina pa je ta, da velik del sladkorja pretvori in shrani za »hude čase«. Ti depoji odvečnega sladkorja so dobro vidni v obliki maščobnih oblog.

Kaj se dogaja kasneje?

Količina glukoze, ki smo jo zaužili s hrano naenkrat zmanjka. Izločilo se je zelo veliko izulina. Tako nivo glukoze v krvi naenkrat pade, dodatno pa jo zniža še velika količina inzulina. Temu pravimo inzulinski šok.

Navadno se takrat počutimo oslabeli, brez energije lahko vse skupaj speremlja še vrtoglavca. Organizem kmalu začne opozarjati na primankljaj, saj je nivo glukoze sedaj padel.

Izloči se drugi hormon glukagon. Tega organizem pokliče na pomoč, ko nivo sladkorja nevarno pade. Glukagon povzroči, izločanje glukoze iz energetskih rezerv v jetrih in mišicah, povzroča pa tudi občutek lakote in če smo lačni ... Cikel se ponovi. In se ponavlja.

Tako si z raznimi malicami v obliki sladkih čokoladic in prigrizkov delamo medvedjo uslugo. Obremenjujemo organizem, niha nam delovna sposobnost in razpoloženje, pa še svoj karakter nenehoma postavljamo pred skušnjavo.

Pametneje je jesti hrano, ki ima nizek glikemični indeks. To so ponavadi tisti prehrambeni izdelki, ki se začnejo s »polnozrnato«. Ker je struktura ogljikovih hidratov zelo kompleksna, se pri prebavi izloča glukoza počasi in konstantno dalj časa. Glukoze ima tako organizem za dalj časa, inzulin pa se ne izloča.

Za lažjo predstavo si poskušajte predstavljati hišico v kateri imamo kamin.

Ko bomo v kaminu zakurili, bomo konstantno temperaturo vzdrževali s tem, da bomo vsake toliko časa dodali poleno. Ker les gori počasi (torej ima v našem prenesenem pomeni nizek indeks), bomo imeli razmeroma malo dela. Sedaj pa si predstavljajete, da želimo v kaminu zakuriti z bencinom! Imeli bi zelo veliko dela! Te vrste ogenj bi v tenutku oddal ogromno toplote, a že v naslednjem trenutku bi ugasnil. Temperature ne bi mogli vzdrževati, temveč bi strahovito nihala.

Čez dan torej poskušajte jesti hrano z nizkim glikemičnim indeksom. Imeli boste konstanten nivo glukoze v krvi, energija vam ne bo nihala. Predvsem pa si zapomnite: maščobnih oblog si niste pridobili samo z zaužito maščobo v prehrani!

Mito Šinkovec

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?