Mlekarna Celeia že pet let zapored zbira Mlečno kraljico. Z njeno pomočjo si želi podjetje pri Slovencih spodbuditi uživanje slovenskega mleka in mlečnih izdelkov in poudarjati pomembnost le-teh v prehrani vsakega posameznika. Z njo smo spregovorili o pomembnosti izdelkov brez gensko spremenjenih organizmov.
Letošnja Mlečna kraljica je v začetku aprila postala 21-letna Eva Keržič iz Vodic, ki se svojega poslanstva dobro zaveda in je še posebej ponosna, da je z Mlekarno Celeia stopila v pomembno obdobje, ki ga je začela letos.
V letu 2012 je Mlekarna Celeia namreč postala prvo slovensko živilsko pridelovalno podjetje v Sloveniji, ki je za svoje izdelke prejelo certifikat »Brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov«. Tako svojim potrošnikom zagotavlja zdrave mlečne izdelke.
Z Evo smo se pogovarjali o njenem poslanstvu in jo povprašali kaj sama misli o GSO.
Kaj zate pomeni naziv Mlečne kraljice?
Naziv Mlečne kraljice mi omogoča, da v javnosti zastopam tradicijo slovenskega mlekarstva, ki meni in moji družini veliko pomeni.
V letu mojega poslanstva bom na raznih prireditvah – sejmih, sprejemih in razstavah promovirala uživanje slovenskega mleka in mlečnih izdelkov ter same Mlekarne Celeia, ki uporablja izključno slovensko mleko in opozarjala na pomen vsakodnevnega uživanja mlečnih izdelkov.
Za kaj se Mlečna kraljica zavzema?
Mlečna kraljica se zavzema za uživanje kakovostnega slovenskega mleka, saj naše mlekarstvo slovi po bogati tradiciji, s katero se lahko pohvali mnogo slovenskih kmetij.
Potrebno se je zavedati, da je mleko bogat vir mineralov in vitaminov, ki predstavlja pomemben del uravnotežene prehrane. Tako uživanje mleka ohranja pri zdravju mlajše in starejše.
Hkrati Mlečna kraljica še posebej opozarja na prioriteto mleka, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Seveda pa je del poslanstva tudi promocija zdravega načina življenja, ki sestoji iz zdrave prehrane in redne aktivnosti.
Se ti zdi leto, v katerem kraljuješ, za Mlekarno Celeia prelomno?
Leto 2012 je ne le za Mlekarno Celeia, ampak za celotno slovensko mlekarstvo, nedvomno prelomno. S pridobitvijo certifikata »Brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov« je slovenskim in tudi tujim potrošnikom ponudila dodatno – še bolj zdravo izbiro. Tako je Mlekarna Celeia postala tudi prva v Sloveniji, ki je s pridobitvijo certifikata naredila korak naprej.
Kako pomembno se ti zdi, da izdelki Zelene Doline nosijo certifikat Brez GSO?
Izredno pomembno je to, da izdelki, ki so brez GSO, v našo prehrano vnesejo dodatno kakovost, hkrati pa smo z uživanjem teh izdelkov še bližje naravi in zdravju.
Pri tem gre za celovit pristop, saj certifikat zagotavlja sledljivost kakovosti mleka od samega začetka pridelave. S tem je zagotovljeno, da že krave niso bile krmljene z rastlinami ali krmnimi mešanicami, ki bi vsebovale GSO.
Si sama kot potrošnica pozorna na to kakšno hrano kupuješ?
Kot potrošnica sem pozorna, da izbiram slovenske izdelke, srečo pa imam, da tudi doma pridelamo veliko hrane in tako zagotovo jem zdrave izdelke.
Se ti zdi pomembno, da ima potrošnik možnost izbire, torej z ali brez GSO?
Seveda. Pomembna je že sama raznolikost izbora mlečnih izdelkov, ki se vije vse od navadnih čvrstih jogurtov, pa do probiotičnih žitnih, sadnih desertnih jogurtov, skute, masla in sirov. Pri izbiri pa je vseeno potrebno biti pozoren, saj mora biti kakovost najpomembnejši kriterij izbora.
Mlekarna Celeia s svojimi izdelki, ki so označeni s certifikatom »Brez GSO«, tako svojim potrošnikom zagotavlja uživanje zdravih mlečnih izdelkov.
Ali so negativne posledice rabe GSO, ki še niso povsem raziskane, zate dovolj velik razlog, da se jim izogibaš?
V veliki meri se jim izogibam, vendar je zaradi velike količine izdelkov z GSO danes to zelo težko. Menim, da je kljub neraziskanosti učinkov GSO na človeka, preučenih dovolj drugih negativnih posledic.
Ne gre namreč le za negativne učinke na človekovo zdravje, ampak tudi na okolje. Gensko spremenjene rastline se razmnožujejo kot običajne in s tem ogrožajo vse ostale ter rušijo procese v naravi. S tem se izgublja biotska raznovrstnost in avtohtonost rastlinskih vrst.
Misliš, da imajo GSO potencial, da rešijo lakoto na svetu?
GSO so začeli razvijati ravno s tem razlogom – da bi rešili svetovno lakoto. Tako naj bi pridelali več, živina bi bila bolj zdrava in rastline bi bile bolj odporne na okužbe in zajedavce. Vendar so se po uporabi GSO kmalu začeli kazati tudi negativni učinki, ki ob začetku niso bili raziskani.
Že zdrava pamet nam pove, da hitro in intenzivno povečanje količine pridelka in nenadna odpornost rastlin za bolezni, ni naravna. Mogoče bi GSO res pripeljali do zagotovitve večje količine hrane, vendar se tu pojavi vprašanje kakovosti le-te.
Če bi z GSO proizvedli nezdravo, okolju in človeku škodljivo hrano, to vsekakor ni rešitev za lakoto. Vsak pa se seveda odloča po svoji vesti, pomembno je predvsem to, da potrošniki zdaj imajo izbiro.
