Ob pomoči strokovnjakov za prehrano in natančnem pregledu drobnega tiska na prehranskih izdelkih sem odkril kar 11 podlih prevar, ki se lahko znajdejo na vašem krožniku. Preden naslednjič napolnite nakupovalno košarico, preberite članek.
Vas zanima, kako deluje in razmišlja prehranska industrija? Kupite manj masten sadni jogurt! Našli boste nemalo izdelkov z ogromnim napisom 0 % maščob in čisto ‘drobčkanim’ podatkom, napisanim na robu kartonaste embalaže, ki drži skupaj plastenke, da vsebuje izdelek tudi 13 g ogljikovih hidratov, od tega 12, 9 sladkorja na 100 g (eno plastenko) jogurta. Številne izmed teh t. i. 'lahkih' jogurtov, sadnih skut ipd. bi namreč zlahka uvrstili kar med sladice.
Kaj hočem povedati? Preprosto bi vas rad opozoril na to, da podjetja, ki proizvajajo živila, očitno mislijo, da smo mi, potrošniki, pravi bebci. Pa ne le to – na ta način tudi oglašujejo svoje izdelke. Ne verjamete? Ste že videli reklamo, v kateri nam prelestna plavolasa manekenka razlaga, da želatinasti bomboni ne vsebujejo maščob? In se baše z njimi, kot da so redkvice? Reklama seveda ne omenja, da želatinasti in sadni bomboni praviloma ne vsebujejo maščob. So pa zato narejeni z obilo sladkorja.
Potrošniki seveda v resnici nismo neumni. Niti neizobraženi. Toda pomanjkanje časa nas pripravi do tega, da najprej zaznamo informacije, ki nam jih najočitneje potisnejo pod nos. Lačen uslužbenec, ki bi rad v skopo odmerjenem času za malico na hitro nekaj pojedel, je seveda lahka tarča. In takole na hitrico se zdi s čokolado oblita piškotna ploščica s tremi ovsenimi kosmiči, 0 g vlaknin in več kot 200 kalorijami, obogatenimi s sladkorjem in z malovrednimi maščobami, res dobra izbira. Saj na ovitku piše, da je to ‘žitna’ ploščica, mar ne?
Ker vemo, da sami nimate časa brati drobnega tiska na prehranskih izdelkih in brskati po literaturi, smo to storili namesto vas. Zatorej – ko se boste naslednjič opravili po nakupih, zbašite tale članek v torbo in preprečite nadutim prehranskim mogotcem, da bi ogrožali vaše zdravje.
1. Trgovska podjetja ne želijo,
da bi opazili, da so hitri prigrizki z oznako ‘lahko’ še vedno presneto težki in nezdravi. Primer? Klasičen Chio Chips z okusom rdeče paprike vsebuje 35 gramov maščobe na 100 gramov izdelka, medtem ko vsebuje njegova lažja različica Chio Chips Light Sunny Paprika 24 gramov maščob na 100 g izdelka.
Statistično gledano, je to resda oglaševanih ‘30 % manj maščob’. Toda ali to kupcu kaj pomaga? In zakaj na vrečki ni poudarjeno, da ima lahek Chio 56 gramov ogljikovih hidratov, težek pa samo 50 gramov ogljikovih hidratov na 100 gramov čipsa? Hja, mogoče zato, ker proizvajalec noče, da ljubitelji čipsa izvedo, da vsak (en) gram odvzete maščobe nadomestijo s tremi grami zdravju škodljive rafinirane bele moke in sladkorja. Alternativa pa taka.
2. Proizvajalci prehranskih izdelkov so vam zamolčali,
da so gosenice moljev, ki ste jih našli v mandljih, tam povsem legalno, saj je nekaj povsem običajnega, da so oreški, moka, čokolada in še nekatera druga živila že v skladišču okužena z jajčeci moljev, česar pa s prostim očesom ne moremo opaziti.
Lahko pa izdelek, v katerem so se zaredili molji ali kaka druga nesnaga, še preden mu je potekel rok trajanja, uspešno reklamiramo, saj nam je proizvajalec dolžan zagotoviti, da bo hrana tako po videzu kot po okusu neoporečna do konca roka trajanja. Spodaj napisane količine packarij sicer niso nevarne za zdravje, a vas bo verjetno minil tek ob misli na to, kaj vse se lahko znajde v hrani, ki jo kupite v trgovini.
Hrana lahko vsebuje
- Ananasov kompot: test za prisotnost plesni je lahko 20-odstotno pozitiven
- Konzerva paradižnika: v 500 gramih izdelka je lahko 5 mušjih jajčec in 1 moljeva gosenica
- Zamrznjen brokoli: 60 grinj (približno pol milimetra velikih rastlinskih pršic) na 100 g izdelka
- Cimet v prahu: 400 delčkov insektov in 11 dlak glodavcev (npr. miši ali podgan) na 50 gramov izdelka
- Kikirikijevo maslo: 30 delcev insektov in 1 dlaka glodavca na 100 gramov izdelka
- Pokovka: 20 g obglodanih koruznih zrn in 2 glodavski dlaki na pol kilograma izdelka
- Čips: 6 odstotkov krompirčkov je lahko gnilih
3. Proizvajalci koruznih kosmičev nočejo,
da bi vedeli, da koruzni kosmiči niso zdrav obrok, kaj šele, da bi jih lahko jedli celo sladkorni bolniki. Neka avstralska raziskava je namreč pokazala, da z ogljikovimi hidrati nabiti koruzni kosmiči hitreje in v večji meri dvignejo raven glukoze v krvi kot pa jedilni sladkor. Visoka raven glukoze v krvi je namreč najznačilnejši bolezenski znak sladkorne bolezni.
Kaj ko bi se enkrat za spremembo za zajtrk raje igrali Kekca? Iz sto gramov instant koruznega zdroba si lahko namreč pripravimo soliden obrok polente, ki ima kar 7 g vlaknin, medtem ko ima 100 g koruznih kosmičev (slabe pol vrečke) le 2, 9 g vlaknin. Priporočena porcija je seveda 30 g kosmičev.
4. Podjetje Dr. Oetker noče,
da bi ugotovili, da vsebuje njihova žitna jed Vitalis Chocolate Muesli, namenjena odraslim, ki malo pazijo na to, kaj pojedo, le kakih devet gramov manj sladkorja od čokoladnih žitnih kroglic Nestle Nesquik, ki jih sladkosnedi otroci radi jedo v sili namesto piškotov in v katerih dobijo figurice iz Batmana. V tem nikakor ni osamljeno, saj je veliko ‘uravnoteženih, zdravih, polnozrnatih’ žitnih jedi krepko sladkanih.
5. Lastniki trgovskih verig bi radi preprečili,
da izveste, da boste, če stojite v dolgi vrsti za blagajno, najverjetneje kupili več. Dolgčas med čakanjem namreč za 25 odstotkov poveča verjetnost, da boste v voziček zmetali sladkarije in mehurčkaste pijače.
S poličk, ki so (kakšno naključje) praviloma v neposredni bližini blagajne. Raziskave so namreč pokazale, da ljudje tem zanesljiveje podležemo skušnjavi, čim bolj smo ji izpostavljeni. Mimogrede – ste opazili, da so police z osnovnimi živili, kot so mleko, jajca ali kruh, v velikih trgovskih centrih vedno na koncu trgovine, tako da pridete do njih šele potem, ko ste se sprehodili mimo potrošniško mikavnih nepotrebnih reči, kot so sladkarije, kozmetika, delikatese . .
6. Proizvajalci izdelkov, ki so prejeli znak v obliki srčka VARUJE ZDRAVJE,
ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, bi raje videli, da ne veste, da so morali dovoljenje za uporabo srčkastega logotipa plačati iz lastnega žepa. Zato je lahko izdelek proizvajalca, ki si takšne reklame ne more privoščiti, enako zdrav kot izdelek tistega, ki si je kupil ‘srček’ na etiketi.
7. Predstavniki prehranske industrije nočejo,
da bi vedeli, da lahko dodatki v prehrani povzročijo, da se vaši otroci neprimerno vedejo. Raziskovalci iz Velike Britanije so namreč ugotovili, da lahko nekatera umetna prehranska barvila in konzervansi pri otrocih vplivajo na to, da postanejo hiperaktivni. ‘Glavni krivci’ so rumeno barvilo št. 5, rumeno barvilo št. 6, rdeče barvilo št. 40 in natrijev benzoat.
Vsa omenjena barvila se skrivajo v pisanih bombončkih Skittles, ki jih v Sloveniji sicer ne prodajajo, a jih lahko kupite (ali pa se jim izogibate) v sosednji Avstriji, kamor še vedno pogosto hodimo po nakupih. Medtem ko znanstveniki razmišljajo, ali na vedenje otrok vpliva le ena sama kemikalija ali skupek le-teh, lahko za vsak primer zlijete v odtok zalogo mehurčkastih pijač. Kar precej jih namreč vsebuje osumljeni natrijev benzoat.
8. Predstavniki industrije mesnih izdelkov si ne želijo,
da bi vedeli, da imajo mesnine z manjšim deležem maščob višjo vsebnost natrija. In sicer zato, ker meso izgubi sočnost, če mu odvzameš maščobo. Zato nekateri proizvajalci mesnin takšne mesnine ‘začinijo’ z mešanico vode, soli in drugih hranil, da bi imele boljši okus.
Ta postopek lahko neverjetno poviša raven natrija v mesnih izdelkih. Tako npr. sto gramov lahkih puranjih hrenovk vsebuje približno 400 miligramov natrija, medtem ko vsebuje stogramski naravno pečen puranji zrezek le 120 miligramov natrija.
9. Proizvajalci hrane nočejo, da bi
potrošniki ugotovili, kaj v resnici pomenijo podatki o mineralih in vitaminih na izdelkih. In v kolikšni meri ti izdelki koristijo našemu telesu. Še preden nasedete vabljivim napisom, natisnjenim na mnogo izdelkih, da je nekaj npr. ‘dober vir kalcija’ ali drugih vitaminov in mineralov, premislite o naslednjem: porcija nekega živila je dober vir vitaminov in mineralov, tudi če vsebuje le pičlih 10 odstotkov priporočene dnevne količine te hranilne snovi.
Spomnite se televizijskih oglasov za prigrizke Kinder podjetja Ferrero, v katerih se proizvajalec hvalisa, da se lahko njihov izdelek kosa s svežim mlekom. To figo drži, saj vsebuje npr. ena tortica Kinder Maxi King le 7 odstotkov priporočene dnevne količine kalcija. Nauk za skrbne mame in očke: tortica Kinder ni nadomestilo za kozarec mleka ali jogurta.
10. Proizvajalci prigrizkov nočejo,
da bi kupci opazili, da imajo manjši zavitki čipsa, prestic, ribic ipd. pogosto višjo ceno kot velike vreče. Poleg tega so v raziskavi, ki so jo leta 2007 izvedli na univerzi Brown, ugotovili, da ljudje pojedo enako količino piškotov ali čipsa, če kupijo majhen zavitek, kot če kupijo velikega, družinskega. V čem je finta?
Moč skušnjave je odvisna od količine tovrstnih izdelkov, ki jih hranimo v kuhinjskih omaricah. Že res, da smo si ljubitelji prigrizkov sami krivi za svojo požrešnost, toda cene majhnih vrečk prigrizkov so dostikrat dvakratne v primerjavi s cenami družinskih embalaž. Primer take cenovne potegavščine je npr. čips Crunchips Lorenz Paprika, saj stane stogramska vrečka tega čipsa 1, 14 evra, 175-gramska pa le 1, 59 evra.
11. Proizvajalci prehranskih izdelkov vam prikrivajo,
da je lahko podatek o vsebnosti kalorij, napisan na embalaži izdelka, tudi napačen. To dokazano velja za nekatere ameriške izdelke, saj je znano, da je ameriška Zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA) zelo stroga do tistih proizvajalcev hrane, ki prodajajo izdelke, ki tehtajo manj, kot je zapisano na embalaži.
Zato ti za vsak primer včasih zapakirajo več hrane, kot je potrebno. Ali kot naredijo branjevke na tržnici – da se kupci ne bi počutili ogoljufani, jim zapakirajo ‘zvrhano merico’ hrane. To pomeni, da lahko npr. z vrečko študentske hrane zaužijete tudi po 60 ali še več kalorij, kot pa navaja podatek o prehranski vrednosti izdelka. Še en razlog več, da si obrok hrane oddelimo po lastni presoji, ne pa da slepo zaupamo proizvajalcu.
Kajetan Mali
vir: Men's Health
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?