Hipokrat, oče medicine, je verjel, da ima hrana sposobnost zdravljenja, in čeprav Hipokratovo prisego še vedno spoštujemo, se je naš pogled na hrano kot zdravilo popolnoma spremenil. Smo to, kar jemo. Se tega zavedajo tudi ljudje, ki nam z reklamami postavljajo prehranske smernice in polnijo police po trgovinah?
Se kdaj vprašate, koliko je stara vaša hrana, ki ste jo dobili na krožnik, in koliko kilometrov ima za sabo? Ima banana, ki ste jo pojedli za zajtrk, več prevoženih kilometrov kot vaš avto? In koliko nutrientov še vsebuje?
To so upravičena vprašanja, žal pa v zadnjem času niti ne najbolj pereča. Američani se zadnje dni ukvarjajo z zavajanjem potrošnikov o zakonitosti uživanja umetnih borovnic, Kitajci pa s plastičnim rižem. Kako je s tem pri nas? Za kaj pravzaprav gre?
Iz Singapurja sporočajo, da naj bi nekatere tovarne proizvajale in prodajale umetni riž nič hudega slutečim kupcem. Časopis Weekly Hong Kong poroča, da je riž narejen iz krompirja, batate (sladkega krompirja) in plastičnih zrnc. Uživanje takšnega riža naj bi bilo, po besedah predstavnika kitajskega združenja gostincev (Chinese Restaurant Association), enako, kot če bi pojedli plastično vrečko. Preiskava je v teku.
Kitajska ima dolgo zgodovino nepravilnosti pri proizvodnji hrane, spomnimo se samo incidenta iz leta 2008 z okuženim mlekom. Melamin v mleku je bil vzrok, zaradi katerega je umrlo šest otrok, okoli 300 tisoč ljudi pa je utrpelo zastrupitve. O nekaterih incidentih pa se pri nas ni govorilo, tako so melamin našli tudi v hrani za male živali, v skodelicah za otroke so našli svinec, še en incident pa je bil povezan z rižem, in sicer je proizvajalec navadnemu rižu dodajal umetne okuse, da bi potrošnika prepričal, da kupuje drugo, dražjo vrsto riža.
Zgodba o borovnicah je podobna zgodbi o rižu, le da se ni zgodila nekje daleč na Kitajskem, ampak kar v Ameriki. Na škatlah borovničevih kosmičev, peciva in kolačkov nekaterih proizvajalcev so slike velikih, sočnih, zdravih borovnic, ki so polne vitaminov in mineralov in seveda odlične za naše zdravje. Ko obrnete škatlo, je zgodba malo drugačna. Borovnic ni zaslediti nikjer.
Borovnice so izginile, zamenjale pa so jih male modre kroglice iz sladkorja, maščobe in umetnih barvil na osnovi nafte. Modre kroglice, ki naj bi bile borovnice, ne vsebujejo niti kančka borovnice v sebi.
Natančna sestava umetnih borovnic je naslednja: sladkor, koruzni sirup, modificirani škrob, delno hidrogenizirana maščoba, umetni okusi, celulozni gumi, sol in umetna barvila – modro #2, rdeče #40, zeleno #3 in modro #1.
Kaj torej manjka v borovničevih kolačkih? Borovnice! Podjetja, za katera vemo, da na ameriškem trgu tržijo izdelke z umetnimi borovnicami, so General Mills, Betty Crocker in Kellogg's.
Težava, ki jo s pridom izkoriščajo velika podjetja, je v tem, da klasičen potrošnik ne bere ali ne razume zapletenih seznamov s sestavinami na zadnji strani izdelka. Žal še kar zaupamo sliki na prvi strani izdelka ali napisom, kot so zdravo, dobro za zdravje, polno vitaminov itd.
Zakaj se torej tako velika podjetja, kot je Kellogg's, ukvarjajo z umetnimi borovnicami? Ker je verjetno ceneje, če borovnice naredijo v laboratoriju, kot če bi jih kupili od kmetovalcev. Ker potrošniki ne beremo deklaracij, jim prevare tudi uspevajo. Seveda se vse prevede na dobiček. In umetne borovnice na koncu prinesejo več dobička.
In kaj lahko VI storite, da ne boste namesto borovnic jedli barvilo rdeče #40 in modre #2?
Naučite se brati etikete na živilih, vzemite si čas in napišite e-pošto proizvajalcu hrane ali verigi trgovin, kjer kupujete hrano, če katere od sestavin ne poznate. In najpomembnejše, ne kupujte izdelkov, ki se lažno oglašujejo, odložite jih na polico in napišite e-pošto Uradu RS za varstvo potrošnikov ali Zvezi potrošnikov Slovenije.
Najbolje pa je še vedno, da v trgovinah kupujete le osnovne sestavine hrane in obroke pripravljate doma. Doma pripravljeni ovseni kosmiči z borovnicami vsebujejo le to, ovsene kosmiče in borovnice.
V razmislek: ste kdaj pomislili oz. prebrali, kaj vsebujejo hrenovke (razen vsem dobro poznanih mesnih in kostnih odpadkov), poceni kaviar, ocvrte rakove palčke in kateri sir se uporablja pri industrijsko pečenih sirovih štručkah?
vir: NaturalNews
Mojca Cepuš, nutricionistka, Befit – vaš košček zdravja v Lisi
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"