10 napotkov za optimalen izkoristek hranilnih snovi iz zelenjave in sadja

15. 2. 2015
Deli
10 napotkov za optimalen izkoristek hranilnih snovi iz zelenjave in sadja (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Da vam bo zelenje, ki ga uporabljate za pripravo zdravih napitkov, prineslo kar največ koristi, vam ponujamo nekaj koristnih napotkov, s katerimi se boste izognili nekaterim pogostim napakam.

1. Smoothie pripravite takoj zjutraj. Količina naj zadostuje za ves dan - navadno eden ali dva litra na osebo. V kozarec nalijte smoothie za svoj jutranji užitek, preostanek pa postavite v hladilnik ali na drugo hladno mesto, vendar nikakor v zamrzovalnik.

2. Smoothie srkajte počasi, da se dobro premeša s slino, saj se bodo hranilne snovi lažje absorbirale.

3. Priporočljivo je, da v smoothie ne dodajajte ničesar drugega kot zelenje, sadje in vodo. Uporaba oreščkov, maščob in drugih sestavin sicer ni prepovedana, a se odsvetuje, saj večina teh živil upočasnjuje asimilicaijo v črevesju in povzroča razdraženost ali napenjanje.

4. Smoothie zaužijte kot samostojen obrok in ne kot napitek ob obroku. Če želite kar najbolje izkoristiti hranilni potencial, si zraven ne smete privoščiti niti grižljaja kruha ali krekerja. Karkoli drugega lahko zaužijete približno štirideset minut pred ali po smoothieju.

5. V smoothieje ne dodajajte zelenjave, ki vsebuje škrob, kot so korenje, pesa, brokoli, bučke, redkev, cvetača, zelje, brstični ohrovt, jajčevci, različne vrste buč okra, grah, koruza idr. Ta zelenjava ni dobro združljiva s sadjem in lahko v omenjeni kombinaciji povzroča prebavne težave.

6. Za en sam smoothie ne uporabljajte preveč različnih vrst sadja in zelenja, saj boste tako preobremenili svoj prebavni sistem. Če želite kar najbolje izkoristiti vsa hranila, ki ji vsebuje smoothie, naj bodo recepti za pripravo enostavni.

7. Ugotovite, kakšni smoothieji vam resnično ustrezajo. Le če bodo ti res dobrega okusa, se jih boste veselili in jih z veseljem zaužili. Če vam okus napitka ne odgovarja, si ga boste kaj kmalu nehali pripravljati. Poskrbite za razvajanje svojih brbončic.

8. Za pripravo uporabljajte različne vrste zelenih listov, vendar nikoli ne uporabljajte iste vrste listov predolgo, saj skoraj vse zelenje na svetu vsebuje majhne količine alkaloidov. Ti sicer niso škodljivi, če njihova koncentracija ni previsoka. Nasprotno - pomagajo celo pri krepitvi imunskega sisetama. Če pa ohrovt in špinačo ali drugo zelenje neprekinjeno uživate več tednov, se lahko določena vrsta alkaloidov začne kopičiti v telesu, kar sproži neželene znake zastrupitve. Več o tem si lahko preberete na povezavi So laho zeleni smoothieji zdravju škodljivi.

Sadja vam za razliko od zelenja ni treba uporabljati izmenično, saj najpogostejše vrste sadja vsebujejo zelo malo ali celo nič alkaloidov in zato ne povzročajo zdravstvenih težav. Izmenična uporaba različnih vrst sadja pa je vseeno dober način za raznolikost okusov in hranil v vaših smoothiejih.

9. Če je le mogoče, izbirajte organske izdelke. Odsotnost pesticidov in drugih strupenih kemikalij je le ena izmed pomembnih prednosti organske hrane. Najpomembnejši razlog za uživanje organsko pridelanega sadja in zelenjave je bistveno višja hranilna vrednost.  Danes so težave s pomanjkanje hranilnih snovi zelo pogosto, in prav zato je izjemno pomembno, da v telo vnašamo organsko pridelana živila.

10. Zelo pomembno je tudi, da sadeži, ki jih uporabljatmo, popolnoma dozorijo že na drevesu in ne šele po obiranju. Tako se njihova hranilna vrednost nepredstavljivo poveča. Za najboljši učinek vse hranilnih snovi v sadju je priporočljivo, da sadje zaužijete čim hitreje po obiranju. Sadje, ki pripotuje z drugega konca sveta, je morda res cenejše, vendar pa vašemu zdravju zagotovo ne koristi tako kot sadje, pridelano v vaši okolici.

Smoothie si večkrat prelijte v posodo in ga odnesite s sabo v službo ali na pot.

Iz knjige Revolucija zelenih smoothiejev - pot do naravnega zdravja avtorice Victorie Boutenko. Knjiga je izšla pri založbi Cangura.

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?