Hranilne in zdravilne lastnosti kakija

Kaki izvira in srednjega in vzhodnega dela Azije, še posebej priljubljen pa je na Japonskem, kjer velja za narodni simbol.

Njegovo botanično ime Diospyrus kaki po naše pomeni božji sadež, ponekod pa mu zaradi okusne sladkosti pravijo tudi rajsko jabolko. V naših krajih so ga začeli gojiti šele pred približno sto leti. Najbolj razširjen je na Primorskem in Goriškem, vendar pa ga lahko brez strahu posadite tudi v drugod, saj ni pretirano občutljiv za nizke temperature.

Hranilna sestava

Odlikuje ga velika vsebnost enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze, ki jih je kar okoli 20 odstotkov, zato vas oskrbi s sončno energijo.

Vsebuje tudi vrsto pomembnih rudnin in elementov v sledovih, kot so kalij, magnezij, železo, baker, jod, krom, selen in fluor.

Redno uživanja kakijev je priporočljivo tudi zaradi vsebnosti antioksidanta betakarotena, ki slovi kot močan spodbujevalec imunskega sistema in vas varuje pred razvojem številnih bolezni. Že z dvema sadežema na dan zadovoljite dnevno potrebo po tej predstopnji vitamina A.

Med vitamini boste poleg provitamina A našli tudi kar nekaj vitamina C in nekatere od vitaminov B-kompleksa (B1, B2 in B6).

Zdravilne lastnosti

Zaradi velike vsebnosti betakarotena in drugih karotenoidnih antioksidantov spodbuja delovanje imunskega sistema.

Popolnoma zreli plodovi urejajo in pospešujejo prebavo in presnovo ter blažijo težave z zaprtjem in hemoroidi.

Kaki je zelo koristen za dobro delovanje ledvic in jeter, kuhani sadeži pa odlično pripomorejo k odpravljanju dolgotrajne driske.

Sok nezrelih kakijev pomaga tudi pri začetnih težavah s krčnimi žilami (z vato ga večkrat na dan nanesemo na obolela mesta in postopek ponavljamo nekaj dni). V ZDA ga uporabljajo tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka.

Trpek sok, ki ga iztisnemo iz nedozorelih plodov, pomaga odpraviti herpes in lajša težave pri parodontozi ter krvavitvah iz dlesni, če si z njim redno natiramo prizadeta mesta. Je pa tudi močan adstringens, zato preprečuje krvavitve iz manjših ranic, npr. po britju.

Priprava in uporaba

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo posušene sadeže za zdravljenje bronhitisa in drugih težav z dihali, zmleti prah pa pomaga odpraviti kroničen suhi kašelj.

Zrele plodove s poškodovano kožo ali pa tiste, ki so se po dolgotrajnem skladiščenju v kleti zaradi dehidracije že začeli grbančiti, narežite na rezine in čim prej posušite. Vedite pa, da se kaki v primerjavi z drugim sadjem suši precej dlje (tri do štiri dni), vendar se zaradi božanskega okusa trud obrestuje.

Nekaj posebnega je gotovo kaki z vinom. Zrel sadež položite v skodelico in ga previdno narežite na osem režnjev, ki se morajo na sredini držati skupaj. Prelijte z aromatičnim belim vinom, kot je muškat, in potresite z žlico mletih mandljev.

Izberite pravega

Nezreli plodovi so zelo trpki in na jeziku puščajo neprijeten občutek kosmatosti. Izjema je le novejša sorta kaki vanilja, ki jo zaradi sladkega, čvrstega in hrustljavega mesa lahko jemo podobno kot jabolka.

Najslajši sadeži so zelo mehki in imajo nekoliko potemnjeno in prosojno kožico.

Lotite se jih čim prej, in to kar z žlico ali s prsti.

Pri nakupu večjih količin na zalogo izberite trde in zdrave plodove z enakomerno obarvano kožo brez poškodb in madežev, kar vam ob primernem skladiščenju zagotavlja večji nadzor nad zorenjem in dolg rok uporabe.

Shranite jih v hladni kleti in v njih boste lahko uživali tudi ob božiču ali še kasneje. V topel prostor jih vedno prinesite le toliko, kolikor jih nameravate pojesti v nekaj dneh, in počakajte, da popolnoma dozorijo.

Na sobni temperaturi dozorijo v petih do sedmih dneh, in sicer v treh do štirih dneh postanejo mehkejši, meso pa izgubi trpkost šele dva ali tri dni pozneje.

• Preberite si še: Prosena kaša za boljšo prebavo 

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?