V osrednji Aziji veljajo jagode goji že dolgo za ključ do zdravja in dolgega življenja. A vam ponje ni treba tako daleč. Rastlino lahko vzgajate tudi na lastnem vrtu ali balkonu.
Kustovnico ali kozlov trn imajo s svojimi znanimi plodovi, jagodami goji, vsi v zobeh. Odkar ves Hollywood hvali učinek jagod goji proti staranju, raziskave o zdravstvenih prednostih poganjajo kot gobe po dežju.
Zdrave jagode imajo kot zdravilno sredstvo v Aziji že tisočletno tradicijo
Prvi zapisi o jagodah goji izvirajo iz kitajske zgodovine. Prvič so bile omenjene pred približno 2.000 leti v zapisih o užitnih divjih rastlinah. Po kitajskem izročilu jagodam pravijo tudi volčje jagode. Legenda pravi, naj bi poleti med obiranjem sadežev v nasadih jagod goji opazili volkove. Leta 1983 je kitajsko ministrstvo za zdravje jagode goji uvrstilo med zdravilne rastline.
Kustovnica (Lycium barbarum) spada v družino razhudnikovk in je znana kot okrasna in uporabna rastlina. Listopadni grm je že tako dolgo domač v srednji Evropi, da je že težko izslediti prvotno območje razširjenosti. Domnevno se razteza od jugovzhodne Evrope do Kitajske. Kustovnica lahko zraste dva do štiri metre visoko, je prezimna ter odporna proti suši in vročini. Zaradi precejšnje nezahtevnosti jo pogosto sadijo tudi kot spremljevalno zelenje ob cestah, predvsem na vmesnih progah avtocest.
Jagode goji z lastnega vrta
Čeprav je kustovnico zelo lahko vzgajati, so izdelki iz jagod goji zelo dragi, kar je dovolj dober razlog, da jih vzgajate na lastnem vrtu. Robustna kustovnica raste na sončnih rastiščih na vseh prepustnih vrtnih tleh. Dobro shaja celo – podobno kot rakitovec – na zelo lahkih peščenih tleh in visoki koncentraciji soli.
Preberite: Recepti iz zdravilnega rakitovca
V večjih posodah lahko vzgajate kustovnico tudi na balkonu ali terasi. Razmnoževanje je zelo preprosto, in sicer jeseni z lesnatimi potaknjenci ali koreninskimi pritlikami. Lahko jo tudi posejete, vendar morate potem do prve letine počakati tri do pet let.
Ker zaradi velikega povpraševanja v trgovinah ponujajo tudi divje oblike, pri nakupu rastlin bodite pozorni na sorte, kot so so
- sweet,
- big & sweet in
- instant success, ki praviloma obrodijo že prvo leto.
Rast in rez
Od junija do avgusta se na trnastih poganjkih pojavijo vijoličasti lijakasti cvetovi, od avgusta do oktobra zorijo koralno rdeči plodovi.
Če želite posaditi grm na vrt, nujno vstavite najmanj 30 centimetrov globoko koreninsko zaporo iz močne folije za ribnike, ker se kustovnica sicer lahko močno razbohoti. Za močno rast več poganjkov še mlade rastline močno obrežite, da se dobro razvejijo od spodaj. Rastlina prva leta za svojo rast potrebuje primerno oporo: bambusove, akacijeve ali hrastove kole.
Jagode goji rastejo zelo hitro, zlasti v poletnih mesecih. Za lep videz in dobro rodnost grma je potrebna vzgojna rez. Rez izvajamo zgodaj spomladi, preden grm odžene (glavna rez), in poleti (korekturna rez za boljšo osvetlitev grma in boljše dozorevanje plodov).
V prehrani
Rastline goji se oplodijo same. Drobni podolgovati plodovi so rumeno-oranžni do rdeči in po okusu spominjajo na mešanico brusnic in češenj. Lahko ji zaužijete sveže, vendar tudi posušene in predelane v čaj ali sok.
Jagode goji so dobre v omakah, juhah, solatah in mislijih ter jih lahko primešate v testo za kruh ali pogačo. Primerne so tudi za pripravo marmelad v kombinaciji z drugimi jagodami ali češnjami. Priporoča se uživanje 20 do 40 g suhih jagod dnevno.
Zdravilo za vse
V osrednji Aziji veljajo jagode goji že dolgo za ključ do zdravja, lepote in dolgega življenja. V Tibetu so kustovnici posvetili celo lasten praznik.
Njeni plodovi vsebujejo številne pomembne hranilne snovi, kot so
- betain,
- aminokisline,
- proteini,
- železo,
- cink,
- magnezij,
- selen, vitamin A in vitamin C ter
- še več vitamina B2 kot kateri koli drugi znani sadež.
Antioksidacijski učinek jagod naj bi bil celo 4.000 odstotkov večji kot pri pomarančah.
Učinek klinično potrjen
Več novih raziskav potrjuje dober sloves jagod goji. Po rezultatih raziskave iz Nizozemske znižujejo tveganje za srčni infarkt in srčno kap za 27 odstotkov.
Poleg preventive pred rakom, artrozo in okužbami so jagode goji primerne za zdravljenje glavkomov, visokega krvnega tlaka, krvnega sladkorja in Alzheimerjeve bolezni.
Rastlini v Aziji pripisujejo tudi učinek afrodiziaka. Trditve raziskave iz 19. stoletja, da jagode goji vsebujejo strup hisciamin, ki se pogosto pojavi v razhudnikovkah, novejše raziskave niso potrdile. Primeri zastrupitve do zdaj niso znani.
Besedilo: Jasna Milinković. Foto: Shutterstock. Članek je bil objavljen v reviji Jana.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?