V zadnjem času opažamo veliko navdušenje nad spiralasto zavitim, ploščatim semenom, ki ga poznamo po imenu kvinoja.
To vse bolj priljubljeno seme, ki na prvi pogled spominja na proseno kašo, spada med starodavna žita. Kvinojo so poznali in se z njo prehranjevali že stari Inki pred 3.000 do 4.000 leti. Pridelovali so jo na terasastih poljih v Peruju, Čilu, Boliviji in Andih.
Zaradi velike hranilne vrednosti so jo častili in poimenovali mati vseh semen.
Inkovski poglavar je vsako leto ob solsticiju z zlato žlico obredno posadil seme kvinoje. Pridelana semena so zmleli v moko za kruh, piškote, palačinke, puding in zgoščevanje omak. Liste kvinoje so uživali kot zelenjavo, stebla so jim služila za kurjavo.
Kvinoja danes
Danes kvinojo imenujejo tudi superžitarica prihodnosti in jo uporabljajo namesto rižot in testenin. Je odlično nadomestilo kosmičev, lahko pa jo uporabimo tudi za pripravo solat, juh ali celo sladic.
Še posebej jo cenijo nutricionisti, dietetiki in kuharji. Nekateri so prepričani, da je kvinoja hrana prihodnosti, saj je bogata z beljakovinami in drugimi hranljivimi snovmi. Znanstvene raziskave so pokazale, da je to živilo uravnoteženo, popolno in zato idealna hrana tudi astronavtom.
Hranilna vrednost
Kvinoja ima torej visoko vsebnost beljakovin, več kot katerakoli druga žitarica. Primerna je za vse ljudi, ne glede na starost.
Ker ne vsebuje glutena, je primerna tudi za osebe s celiakijo ter alergijo na gluten in pšenico.
Poleg beljakovin vsebuje tudi devet aminokislin, ki jih človeško telo vsakodnevno potrebuje (tudi aminokislino lizin, ki skrbi za obnovo in rast telesnih tkiv). Pomanjkanje nekaterih aminokislin je značilno za vegane in vegetarijance, zato je kvinoja dobrodošla tudi na njihovem jedilniku kot idealno nadomestilo za meso.
Slovi tudi po visoki vsebnosti mineralov, železa, magnezija in fosforja. Vegani in alergiki na mleko jo še zlasti cenijo zaradi velikih količin kalcija, ki ga v njihovi redni prehrani pogosto primanjkuje.
Za vse tiste, ki se borite z odvečnimi kilogrami, pa naj z veseljem omenim, da vsebuje občutno manj ogljikovih hidratov kot druge vrste žit.
Pozitivni učinki na telo
Zaradi vseh naštetih lastnosti kvinoja učinkuje na človeško telo zelo pozitivno. Je okusna, lahka in hitro prebavljiva hrana.
Zaradi njene sestave pomaga pri zniževanju vsebnosti holesterola v krvi in zmanjšuje verjetnost razvoja nekaterih oblik rakastih obolenj. Znižuje visok krvni tlak, spodbuja obnovo tkiv, preprečuje različne vnetne procese in pomaga pri tvorbi nevronov. Predvsem pa se uživanje kvinoje priporoča doječim materam, saj pripomore k tvorbi zdravega mleka.
Človeškemu telesu daje energijo in moč, vlaknine pospešujejo in urejajo prebavo, nenasičene maščobne kisline pa ščitijo srce in ožilje. Visoka vsebnost aminokislin pomaga tudi pri obnavljanju poškodovanih las.
RECEPT
Kvinoja z mesom in zelenjavo
Sestavine:
- polovica pora
- četrt brokolija
- 100 g piščančjega ali puranjega mesa
- olje
- 1 korenček
- 3 žlice kvinoje
- 1 žlica sezamove soli
- četrt žličke slivove marmelade
- sesekljan svež peteršilj
- 1 žlica pretlačenega paradižnika
Priprava:
Meso narežemo na majhne in tanke rezine ter popečemo na olju.
Dodamo na kolobarje narezan por, na cvetke natrgan brokoli in na tanke rezine nastrgano korenje. Zalijemo z vodo, da prekrijemo meso in zelenjavo, ter posujemo s kvinojo.
Ko voda zavre, dodamo paradižnik in peteršilj ter kuhamo, dokler meso ne postane mehko.
Proti koncu dodamo slivovo marmelado in sezamovo sol ter kuhamo še 5 minut, oziroma dokler vsa voda ne izhlapi.
Pripravila: Maja Piskernik, foto: profimedia.si
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić