Moč divjih plodov

9. 9. 2013
Deli
Moč divjih plodov (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Povsod na robovih poti zorijo majhne delikatese. Morate le vzeti košarico in jih pobirati.

Od sredine avgusta je sprehod v dvojno veselje. Na grmih in drevesih namreč postopoma zorijo fini plodovi.

'Divji' so večinoma sicer manjši in včasih tudi manj ugledni kot njihovi gojeni sorodniki, so pa zato boljšega okusa ter vsebujejo več vitaminov in mineralov.

Podajte se v lov na sadeže

Najbolje je, da vzamete s seboj rokavice za obiranje na trnatih drevninah in košaro za prenašanje. Morda najdete celo redkosti, kot so lesnika, nešplje ali skorši.

Za takojšnje zaužitje so primerne na primer robide, drnulje in aromatične jagode gloga, ki krepijo srce. Trnulje vsebujejo tudi taninsko kislino in (posušene) pomirjajo razdražen želodec.

Robide nam dajejo tudi veliko magnezija – to je dobro proti zakrčenosti mišic in krepi živce. Topel sok pomaga pri hripavosti.

Kisle, vendar okusne bombe vitamina C so rakitovec in češmulja.

Večina divjih plodov surovo ne tekne dobro. Iz njih pa je mogoče narediti čudovite sokove, marmelade ali želeje.

Surovi plodovi jerebike lahko, na primer, povzročijo težave z želodcem. Kuhani, kot marmelada, pa so okusni

Nešplje so užitne šele po dolgem skladiščenju ali pozebi. Njihove sestavine čistijo kri. V Rusiji uspešno uporabljajo plodove pri vnetju črevesja, kot je Morbus Crohn.

Šipki, kot so oranžno rdeči plodovi pasje vrtnice, so prijetnega kislega okusa. Vsebujejo 1.500 mg vitamina C na 100 g, kar je največ med vsem domačim sadjem. Pri šipkih je treba odstraniti kosmate pečke. Znani so kot 'prah za srbečico', zato je bolje nositi rokavice. Sicer velja, da šipke očistite, po potrebi odstranite pečke in iztisnite sok ali skuhajte z želirnim sladkorjem.

Lesnika, trnulja in češmulja so primerna tudi za sušenje. Če je letina tako bogata, da vsega ne morete predelati takoj, plodove zamrznite. Pri tem se zdrave sestavine obdržijo. To je dobro tudi za okus, kajti pri tem izginejo grenčične snovi.

Lesnika je bogata z elementi v sledeh ter z vitaminoma A in C.

Sadež, ki ga zdaj lahko nabirate, sicer ni vpadljiv, vendar vsebuje skoraj vse pomembne vitamine in elemente v sledeh: semena koprive. Malčke je mogoče obirati tako, da z rokavico z zaprto pestjo potegnete po rastlini navzgor in pri tem odtrgate tudi liste. Nato presejete in plodove posušite. Imajo okus po oreščkih, če jih na primer potresete po solati ali kosmičih.

Nasvet

Večina plodov je zastonj na robu poti, vendar pobirajte le tiste, ki jih res poznate. Prav tako ni priporočljivo pobiranje v bližini škropljenih njiv ali ob zelo prometnih cestah. Tudi v zaščitenih območjih raje ne pobirajte.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"