Živilo starodavnih Inkov v sebi skriva številne zdravju koristne učinkovine, poleg tega pa je tudi okusna, lahka in hitro prebavljiva.
Kvinoja vsebuje 9 esencialnih aminokislin, ki jih človeško telo vsakodnevno potrebuje, zato je popolno proteinsko živilo ter dober nadomestek za meso.
Je bogat vir vlaknin in pospešujejo ter urejajo prebavo, nenasičene maščobne kisline pa ščitijo srce in ožilje.
Ker ne vsebuje glutena, je primerna tudi za osebe s celiakijo ter alergijo na gluten in pšenico.
Slovi tudi po visoki vsebnosti mineralov – železa, magnezija in fosforja ter vitaminov – vitamina B. Če imate težave z migrenami, naj kvinoja postane sestavni del vaše prehrane.
Daje energijo, a ima nizko kalorično vrednost. 100 g kuhane kvinoje vsebuje približno 120 kalorij (pšenična moka jih ima 364), od tega je le 2 % maščob, 7 % ogljikovih hidatov, 8 % beljakovin in železa, 11 % vlaknin, 16 % magnezija in 4 % kalija.
Vsebuje fitonutriente, ki blažijo vnetja, delujejo antialergijsko in imajo še številne druge zdravilne lastnosti. Delujejo tudi kot antioksidanti, ki ščitijo celice pred nevarnimi prostimi radikali in imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka raka.
Kvinoja se priporoča tudi doječim materam, saj pripomore k tvorbi zdravega mleka.
S kvinojo zlahka nadomestimo riž in kosmiče in pripravimo številne jedi. Poda se k solatam, rižotam in odlična je tudi kot sladica. Če želite dan začeti zdravo, si privoščite kvinojo.
Nasvet
Rastlina kvinoja v bran pred plenilci razvije saponine, ki zrnju dajejo neprijeten in pekoč okus. Zato moramo kvinojo, preden jo pripravimo, temeljito sprati pod vročo tekočo vodo in jo, če je le mogoče, še pred pripravo za nekaj minut namočiti.
Vodo, v kateri smo namakali in prali kvinojo, uporabimo za pranje posode, saj so saponini odlično naravno čistilo z antibakterijskim delovanjem.
