Ste na sprehodu skozi s plevelom zaraščen vrt že kdaj pomislili, da bi skoraj vse to divje zelenje lahko zaužili? Premorete toliko radovednosti, da si upate dodati ščepec užitnega plevela na svojo najljubšo solato ali v slasten zeleni sok?
Ljudje smo, kar jemo. Vitalni, živahni, pozitivni in energični ali bledi, utrujeni, melanholični in brezvoljni. Kateri opis vam je bliže?
Raznolika in naravna prehrana za dobro počutje
Prepričana sem, da raznolika in naravna prehrana zagotavlja dobro počutje in odlično zdravje ter povečuje naš energijski potencial. Pestra prehrana oskrbuje telo s široko paleto rudnin in vitaminov in preprečuje kopičenje strupenih snovi, ki se skrivajo skorajda v vsaki, še tako neoporečno pridelani ali celo v divjini nabrani rastlini.
Moje življenje se je že od nekdaj spiralasto vrtelo okoli hrane. Začelo se je kot otroška igra, pozneje dobilo resnejši, terapevtski prizvok in v zadnjem času ponovno postalo igrivo raziskovanje barv, oblik, okusov in energij, ki jih prejmemo z zaužito hrano.
Ko pripravljam vedno nove recepte za Zeleni ponedeljek ali Presnico, sledim ritmom narave. Moj navdih je bila običajno bogato založena tržnica, ki ponuja najboljše, kar v določenem trenutku pridelajo naši kmetje.
Nedavno pa sem odkrila še čar divjega...
Na naših vrtovih pa tudi na travnikih in gozdovih uspevajo divje užitne rastline z neverjetnim prehranskim potencialom. Bolj so špartanske razmere, v katerih zrasejo, večja je njihova življenjska moč in bolj so izraziti njihovi okusi. Po navedbah Daria Corteseja, avtorja številnih knjig o divjih rastlinah, te vsebujejo tri- do štirikrat več hranilnih snovi kot vzgojene rastline.
Zato razširimo obzorja, naučimo se prepoznavati užitne samonikle rastline in začinimo svoje jedi s kančkom divjega.
Verjetno najbolj razširjen in lahko prepoznaven plevel je regačica. V knjigi Nekaj divjega jo Dario Cortese imenuje 'krepka spomladanska zelenjava, ki jo imamo pomotoma za plevel'. Spodbuja našo prebavo in presnovo, deluje razkuževalno in spodbujevalno. Z mladimi poganjki se lahko poigramo na tisoč in en način, najbolje presen, lahko tudi kuhan.
Caprese z regačico
Čeprav je caprese vrsta solatke, jo v njeni domovini, italijanski pokrajini Campania, ponudijo kot predjed ali samostojno poletno jed. Tradicionalni recept predpisuje baziliko, ki jo za našo divjo jed zamenjamo z regačico.
Sestavine za 4 solatke:
- 8 manjših paradižnikov
- 4 mocarele
- pest mladih poganjkov regačice
- sol in sveže mleti poper
- nekaj kapljic deviškega oljčnega olja
- 1 dl limoninega soka
Priprava:
Opran paradižnik in mocarelo narežemo na tanke rezine in zložimo na krožnik. Okrasimo z regačico, posolimo in popopramo ter pokapljamo z dobrim oljem.
Katja Mrzel, pobudnica društva Zeleni ponedeljek, nutricionistka in mojstrica hranjenja v reviji Lisa