V delavskih menzah Jugoslavije so pogosto pripravljali jed, ki so jo oboževali mnogi: danes jo najdemo tudi na menijih prestižnih restavracij

30. 3. 2026

To jed je bila izredno priljubljena že v bivši Jugoslaviji, nad njo pa so številni navdušeni tudi danes.

Delavske menze so bile nekoč pomemben del vsakdana zaposlenih v tovarnah, podjetjih in javnih ustanovah. Šlo je za organizirano prehrano znotraj podjetij, katere namen je bil zagotoviti topel, nasiten in cenovno dostopen obrok. Temeljile so na preprostih in ekonomičnih načelih, zato so morale biti jedi pripravljene v večjih količinah, hkrati pa dovolj hranljive. 

Jedilniki so bili praviloma načrtovani za cel teden, v ospredju pa so bile klasične, krepke jedi: različne enolončnice, jedi na žlico, testenine, krompir ter mesne jedi s prilogami. Hrana je bila preprosta, domača in prilagojena lokalnim okusom posameznih republik nekdanje države, pišejo na portalu Metropolitan. Danes je takšnih menz precej manj, zato jih mnogi pogrešajo.

Najpogosteje so stregli:

  • fižolovo juho ali pasulj s klobaso,
  • golaž s kruhom ali polento,
  • segedin (kislo zelje z mesom),
  • sarmo (polnjeni zeljni listi),
  • čufte v paradižnikovi omaki s pire krompirjem,
  • pečenega piščanca s krompirjem,
  • ričet (ječmenova enolončnica),
  • testenine z mesno omako,
  • pohano meso s krompirjevo solato,
  • joto.

Ob obroku je bil na voljo tudi kruh, včasih solata in preprosta sladica, na primer kompot ali puding. Hkrati so bile menze še prostor druženja, kjer so se spletale prijateljske, kolegialne pa tudi ljubezenske vezi. Zato ne preseneča dejstvo, da marsikdo z nostalgijo pogleda nazaj, ko se spomni na te čase. Tudi danes so te jedi na voljo, a običajno niso nič kaj poceni - ponujajo jih v restavracijah, tudi takih, ki veljajo za bolj "fine." In tam je cena temu primerna.

Med vsemi jedmi je bil eden največjih simbolov delavske menze prav pasulj s klobaso, nasitna, poceni in energijsko bogata jed, primerna za fizično delo.

Fižolov pasulj na krožniku.
Profimedia

Recept: Klasični pasulj s klobaso (kot iz delavske menze)

Sestavine (za 6 oseb):

  • 500 g suhega belega fižola
  • 2 lovorjeva lista
  • 1 večja čebula
  • 2 stroka česna
  • 2 korenčka
  • 1 rdeča paprika (po želji)
  • 300–400 g prekajene klobase
  • 2 žlici mlete rdeče paprike
  • 1 žlica paradižnikove mezge
  • 2 žlici moke
  • 3 žlice olja ali masti
  • sol in poper po okusu
  • voda (približno 2 litra)

Priprava:

Fižol čez noč namočite v hladni vodi. Naslednji dan vodo odlijte, dodajte svežo vodo, lovor in kuhajte približno 45 minut. Dodajte na kocke narezano korenje in papriko ter kuhajte naprej. Klobaso narežite na kolobarje in jo dodajte v lonec. Na olju prepražite sesekljano čebulo in česen. Dodajte moko, na hitro popražite, nato vmešajte rdečo papriko in paradižnikovo mezgo. Podmet vmešajte v fižol, posolite, popoprajte in kuhajte še 15 do 20 minut, da se jed zgosti. Postrezite s svežim kruhom. 

Zakaj je pasulj odlična izbira za malico ali kosilo?

Pasulj pa ni priljubljen le zaradi okusa in nostalgije, ampak tudi zaradi svojih hranilnih lastnosti. Fižol je namreč bogat z vlakninami, ki ugodno vplivajo na prebavo in lahko pomagajo pri zniževanju ravni holesterola.

Poleg tega vsebuje tudi precej beljakovin, ki so ključne za številne procese v telesu ter pomembno prispevajo k ohranjanju mišične mase. Prav kombinacija beljakovin in vlaknin poskrbi, da nas tak obrok nasiti za dlje časa. Zaradi tega boste po takem obroku manj posegali po prigrizkih, kar je še posebej dobrodošlo, če želite nadzorovati telesno težo ali shujšati.

Dodatna prednost pasulja je tudi njegova praktičnost. Pripravite ga lahko vnaprej, nato pa ga pred obrokom le pogrejete, pri čemer pogosto postane še bolj okusen kot prvi dan.

Delavske menze v nekdanji Jugoslaviji so ponujale preprosto, a konkretno hrano, ki je odražala način življenja tistega časa. Čeprav tak sistem danes skoraj ne obstaja več, so številne jedi ostale del domače kuhinje in spomin na obdobje, ko je topel obrok pomenil več kot le kosilo – bil je tudi del skupnosti in priložnost za povezovanje.