Ali, zakaj konformizem lahko škodi našemu zdravju in sreči.
Sebe si radi predstavljamo kot individualiste, ki gremo svojo pot, in res drži, da gre pri naši kulturi za kulturo individualistov. Drži pa tudi, da na nas več kot pogosto vplivajo misli, občutki in obnašanje drugih.
Zakaj je temu tako? Ker imamo globoko potrebo po povezavi z drugimi. Skorajda vsakdo si želi, da bi bil ljudem všeč in bi ga sprejeli, mar ne? Zaradi te potrebe po sprejetosti se uklanjamo normam svoje skupine ljudi in širše družbe. Tisti, ki tega ne počnejo, pa tvegajo negativne družbene posledice, npr. zasmehovanje in zavrnitev.
Konformizem ni nujno slab. Če se ljudje podredijo nenapisanemu pravilu, da bi morali natakarji v lokalih dobiti od 15 % do 20 % napitnine od celotnega zneska na računu, je to pozitivno. Prav tako tudi to, da pomagamo ljudem v nesreči.
V drugačnih primerih pa konformizem lahko škodi našemu zdravju in sreči. Takšni so naslednji trije primeri:
1. Nehajte spraševati »Kako si?« (razen, če vas resnično zanima)
Včasih ljudje vprašajo »Kako si?«, ker si resnično želijo vedeti, kako ste. Včasih pa to vprašanje postavijo, ker se je v naši družbi pri pozdravu nekako uveljavilo kot norma.
Ljudje v odgovor običajno zamomljajo »Dobro, kaj pa ti?« oziroma »V redu, pa ti?«. Do te besedne izmenjave pride celo takrat, kadar se ljudje premikajo v nasprotno smer in možnosti za dejanski pogovor ni. Ko nas ljudje vprašajo, kako smo, smo navajeni odgovarjati površinsko, kar pa za nas ni dobro.
Če spadate med precejšnje število ljudi, ki postavljajo to vprašanje, ga prihranite za trenutke, ko si odgovor resnično želite slišati. Če vam to vprašanje postavi kdo, ki mu je resnično mar, pa mu odkrito odgovorite.
2. Nehajte poveličevati zaposlenost
V naši družbi je zaposlenost postala merilo za uspeh in veliko ljudi se z veseljem skromno pohvali, kako zaposleni so. Bahajo se, da so spali samo 3 ure, delali celih 12 ur skupaj ali pa celo leto niso bili na počitnicah. Povedati znajo tudi, da je bil njihov dan tako naporen, da so pozabili jesti. Le redki pa se pohvalijo, da jih je 9 ali 10 ur spanja kar pomladilo oziroma so predčasno zapustili delovno mesto, da so si privoščili masažo. Celo naši otroci so zaposleni; njihovi urniki so natrpani s šolskimi obveznostmi in izvenšolskimi dejavnostmi.
Harold Kushner v svoji knjigi When All You've Ever Wanted Isn't Enough piše, da se zaposlimo zato, da bi »zapolnili kljuvajočo praznino v duši«. Morda to res drži, obstaja pa tudi možnost, da si tako zapolnimo koledar, ker je to prešlo v normo.
To očitno že vsi počnejo, zato se nam zdi, da gre za običajno stvar. Niti pomislimo ne, ali je ta obsedenost z zaposlenostjo za nas dobra, a bi morda morali.
3. Med vožnjo prenehajte s stvarmi, ki vam odvračajo pozornost
Pomislite, kdaj ste nazadnje vozili avto. Ste govorili po telefonu? Ste spustili pogled, ko ste zaslišali pisk, ki je oznanil novo sporočilo? Če je odgovor pritrdilen, ste v dobri družbi: večinoma nam vsem med vožnjo telefoni odvračajo pozornost.
Pomanjkanje pozornosti med vožnjo je postalo epidemija, ki letno zahteva na tisoče življenj. Postalo je družbena norma, s prihodom avtomobilskih informacijskih sistemov pa se je problem še poslabšal. Nekateri novejši avtomobili imajo informacijske sisteme s 17'' zasloni! Koliko tovrstnih stvari bomo dopustili v avtomobilu, preden bomo priznali, kako nevarne so?
Če je neka stvar postala norma in družbeno sprejemljiva, še ne pomeni, da je dobra.
Zgoraj so navedeni samo trije primeri družbenih norm, ki jim mnogi ljudje brez premisleka slepo sledijo. Obstaja pa še nešteto drugih in vsi bi se morali bolj zavedati družbenih moči, ki oblikujejo naše obnašanje, ter premisliti, če so norme, ki jim sledimo, škodljive za nas in za druge.
Preberite še:
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec