Nikoli ne prelagaj na jutri tistega, kar lahko preložiš na pojutrišnjem je nekoč menda izrekel slavni ameriški pisatelj Mark Twain. Nam staršem pa navadno ne gre ravno na smeh ob tem stavku.
Počitnice so se končale, naše notranje ure so naravnane na delovni in šolski ritem. Spet hitimo sem in tja od ene do druge obveznosti, smo taksisti svojih otrok, ko jih prevažamo na različne interesne dejavnosti in nazaj.
Ko končno pridemo domov, smo že kar precej utrujeni. Prava češnja na vrhu torte pa nas čaka, ko ugotovimo, da mora naš otrok narediti še skoraj vse domače naloge in da še ni ponovil snovi za jutrišnji test. Super! »A se nisva zmenila, da narediš vse za šolo takoj, ko po pouku prideš domov? In zakaj spet nisi, če mi lahko poveš?!?«
Zakaj odlašamo?
Odlašanje je v bistvu odlaganje, prestavljanje neke dejavnosti na pozneje. Odlašanje je zelo razširjena slabost, ki je skupna večini ljudi na svetu, razen če je kdo od vas 'superman' ali 'superwoman'. Raje se posvetimo tisti aktivnosti, ki zagotavlja takojšnjo zadovoljitev, ob tem pa prelagamo naloge, ki so še posebej zahtevne in težke.
Odlašanje se pogosto kaže kot mehanizem za reševanje pritiska ali tesnobe, neugodja ob večjih preizkušnjah – npr. pred izpiti, pri pisanju knjige ipd. Odlašanje pogosto povezujemo z lenobo, izogibanjem ... S psihološkega vidika je odlašanje problem samonadzora, ki 'odlaševalca' usmerja k vedenjem, ki zagotavljajo kratkoročno olajšanje s tem, da se težki, stresni ali dolgočasni nalogi lahko takoj izognemo.
Podobno je pri samonadzoru pri ljudeh, ki hujšajo. Preden gre tak človek v restavracijo, se odloči, da ne bo naročil sladice. Ko pa je tam in vidi vabljivo in slastno čokoladno torto, se verjetno ne more upreti skušnjavi. Neizogibno sledijo obžalovanje, občutki krivde in samozaničevanja. To vedenje izvira iz nesorazmerne potrebe po takojšnji zadovoljitvi želje, ki prevlada nad bolj koristno, dolgoročno nagrado v obliki boljšega zdravja in lepšega videza. Ti spodrsljaji oz. trenutki slabosti pri samonadzoru se zgodijo, ker možgani izberejo dejanje, ki ponudi takojšnjo zadovoljitev in izogibanje ciljno usmerjenim dosežkom.
Čeprav ima, kot v zadnjem času razkrivajo psihologi, odlašanje svojo nevrobiološko osnovo, to še ne pomeni, da ne moremo sebi in otrokom pomagati pri premagovanju te razširjene, a slabe navade.
Kaj nam bo pomagalo?
5 iztočnic za lažji začetek:
1. Poskušajte najti vzrok, zakaj odlašate
Navadno odlašamo, kadar imamo preveč dela, pa ne vemo, kje bi začeli.
- Kadar imamo nerealna pričakovanja.
- Kadar enostavno nečesa ne maramo delati.
2. Dobro je, da veste, kaj vas zmoti pri delu
Moteče stvari delujejo pri odlašanju podobno kot gorivo v avtomobilu. Hkrati nam celo lahko pomagajo pri tem, da opravičujemo nedelo in najdemo fine razloge, zakaj nečesa nismo naredili (mobitel, računalnik, tablica ipd.).
3. Odpovejte se temu, da hočete vse 100-odstotno in super narediti!
Bolje je delati in nekaj narediti kot razmišljati, da nismo dovolj dobri, da bi se sploh lotili dela. Osredotočite se na dosego cilja, ne na popolnost!
4. Naredite si boljši urnik
Eden od vzrokov za odlašanje je lahko slabo upravljanje časa in vaš občutek, da nikoli ne boste imeli dovolj časa, da bi stvari dokončali. Če to poznate, potem veste, da pogosto lahko odlašate zato, ker čakate na trenutek, ko boste imeli dovolj časa za dokončanje naloge.
Takšen način se kot snežena kepa vali proti vam, vedno težje je začeti.
5. Naučite se določiti, kdaj je nekaj res nujno in kaj je manj pomembno
Nekateri ljudje zelo dobro delujejo, kadar so pod pritiskom. Če to velja tudi za vas, si postavite cilje in časovne roke.
Preberite še:
- Kako odpraviti težave kroničnega zamujanja
- 10 slabih navad, ki vas lahko ovirajo v življenju
- Ali sploh lahko prenehati z odlašanjem?
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem