V primeru, da smo nekoga resnično prizadeli, prekršili pravilo oziroma naredili napako, je opravičilo nujen korak, če hočemo popraviti odnose, ki nas povezujejo z drugimi. Z opravičevanjem za stvari, ki jih nismo zagrešili, pa samo zmanjšujemo lastno vrednost in vzpodbujamo nizko samopodobo, samemu opravičilu pa s tem odvzamemo resnično vrednost. Zato, ko se boste naslednjič zalotili, da se zaradi sedmih sledečih stvari opravičujete, se ustavite.
1. Deljenje vaših občutkov
"V vsakem razmerju morate ljudem zaupati svoje mnenje in občutke. S tem, ko občutke z nekom delite, človeku tudi pomagate, da vas bo razumel. Pri tem ne sklepajte kompromisov," pravi Donna Flagg, avtorica knjige Surviving Dreaded Conversations.
To seveda ne pomeni, da izlivate svoje srce, kadarkoli se vam bo zahotelo – četrtkov sestanek ni ravno idealna prilika za razkrivanje svojih nerazrešenih ran iz otroštva. V tem primeru je bolje, da se naročite pri psihiatru. Upravičeni izjavi, kot sta "to me je vznemirilo" oziroma "ob tem mi ni prijetno", pa sta popolnoma sprejemljivi, pravi Flaggova.
To velja tudi takrat, ko se opravičujete, ker ste "preobčutljivi". Kadar se opravičimo, ker nas je nekaj prizadelo (oziroma vam resnično ni vseeno), svoj pomen s tem po krivici zmanjšamo, da bi zaščitili druge.
2. Potreba po času zase
Ljudje se razlikujemo po količini časa, ki ga potrebujemo zase, da nam uspe preživeti dan. Anksiozni ljudje ga denimo potrebujejo več kot ostali, zato je za našo dobrobit nujno, da si izborimo čas, v katerem bomo psihično zadihali, pa čeprav to pomeni, da bomo zavrnili prijateljevo povabilo na skupno vadbo ali pa občasni zmenek.
Če vas pesti občutek krivde, ker si želite malce časa zase, verjetno preveč razmišljate, pravi Flaggova. "Preprosto recite 'nocoj bom preživel/a bolj mirno', 'danes moram biti samo tiho' ali pa 'danes res potrebujem samoto'," svetuje.
Poleg tega ni nič narobe, če se s prijateljem, ki ste mu odpovedali skupne načrte in si ga res želite videti, zmenite za kdaj drugič.
3. Zapozneli odziv na sporočilo, klic ali elektronsko pošto
Prijatelju, ljubljeni osebi ali kolegu se ne moremo vedno takoj oglasiti. Če ne gre ravno za nujni primer (in večinoma nam je jasno, ali je temu tako), lahko z opravičevanjem, ker se niste tisto sekundo odzvali, ustvari problem, kjer ga prej sploh ni bilo.
Poleg tega lahko s tem sporočamo, da naši opravki niso tako pomembni kot opravki tistih, ki jim odgovarjamo. To ne drži, pa tudi prav ni.
4. Obnašanje drugih
Razen, če ste nekoga predstavili človeku, ki se je izkazal za neprijaznega (denimo na zmenku med prijateljema, za katera ste mislili, da se bosta resnično ujela, nato pa izveste, da se je eden izmed njiju do drugega obnašal obupno), ni obnašanje drugih nikakor odvisno od vas, zato se vam ni treba opravičevati.
Prav tako to velja, če se opravičite, ko se nekdo v trgovini ali na pločniku zaleti v vas. Ne gladite in ne prevzemajte krivde, če pa ne morete mimo brez opravičila, spremenite svoj odziv v "pardon".
5. Okoliščine, ki jih ne morete nadzorovati
Saj poznate situacijo: nekdo vam potoži zaradi nergavega sorodnika, težavnega šefa ali nesrečnega razmerja, vi pa se nagonsko odzovete z "žal mi je" ali "oprosti". To počnemo, ker se nam oseba smili, pojasnjuje Deborah Tannen, profesorica jezikoslovja na univerzi v Georgetownu in avtorica knjige You Just Don't Understand: Women and Men in Conversation.
Namesto, da situacijo še bolj zakomplicirate z izražanjem odgovornosti, ki pravzaprav ni vaša, predlaga nežen odziv s "škoda" ali pa "verjetno ti ni lahko".
Si res ne morete pomagati, da ne bi izrekli tistih besed? Raje pridajte še par drugih, da boste bolj jasno izrazili, kar želite povedati, pravi Tannenova. Npr. "žal mi je, da se ti je to zgodilo". V tem primeru ne zveni, kot da skušate prevzeti krivdo za nekaj, česar niste storili.
6. Postavljanje vprašanj
Z opravičevanjem, da smo postavili vprašanje, sami sebe izpodbijamo. Nekateri to počnemo, da bi zaščitili svoj ego, ker se bojimo, da bi zaradi našega pomanjkanja znanja vrstnik ali kolega zavil z očmi.
"Ne bi se smeli opravičevati, če potrebujete pomoč ali pojasnilo," pravi Flaggova.
"Preprosto recite 'mi lahko pomagaš razumeti?' ali pa 'lahko to še malce bolj pojasniš?'" Če vas bo kdo zaradi tovrstnih prošenj obsojal, to lahko odraža tudi njegovo negotovost, dodaja Flaggova.
7. Vaš videz
Kadar se zaletimo in začnemo opravičevati, ker smo videti utrujeni, nimamo urejene frizure oziroma imamo na sebi obleko, ki privablja negativno pozornost, v resnici izražamo pomanjkanje samosočutja, pojasnjuje dr. Juliana Breines, post-doktorska raziskovalka na fakulteti Brandeis University, ki preučuje samosočutje.
"Ste, kar ste," pravi Flaggova. "Zakaj bi se morali opravičevati zaradi svojega videza?"
Razen če ste v pisarno prikorakali v spodnjem delu trenirke in popacani majici s kratkimi rokavi oziroma ste grobo kršili pravila oblačenja, poskusi opravičevanja samega sebe in načina, kako ste si tisti dan uredili frizuro, res ni na mestu.
Za konec
Da bi premagali potrebo po opravičevanju za stvari, ki jih nismo povzročili, moramo razviti sposobnost prenašanja neugodnih ali zoprnih situacij in pa večje samosočutje.
Do hitre spremembe v obnašanju ne pride zlahka. So pa raziskave pokazale, da v nekaterih primerih odsotnost opravičila lahko tudi pozitivno vpliva.
Ko se vam bo naslednjič zazdelo, da bi se opravičili, zato raje zajemite sapo, postojte in se vprašajte, če ste res krivi sami. V nasprotnem primeru ni potrebe po opravičilu.
Preberite tudi:
Ali pa:
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić