Poznate tisti občutek, ko ne jeste takrat, ko ste lačni, ali občutek krivde, ko se prenajedate z neprimerno hrano ob neprimernem času?
Prav tako hrano nemalokrat pogojujemo z udobjem, preobilico stresa in posledičnim umirjanjem ali pa kot nagrado. Na žalost čustveno prenajedanje ne odpravlja čustvenih težav. Običajno se počutimo še slabše, saj nas po preobilnem hranjenju, hranjenju v neprimernih, večernih in nočnih urah, muči občutek krivde.
Zavedanje, kaj so tisti sprožilci, ki povzročajo, da se vsakič ponovno lotimo prehranjevanja čeprav nismo fizično lačni, je prvi korak, da se osvobodimo čustvenega in kompulzivnega prenajedanja ter korak k spreminjanju navad, ki sabotirajo naše počutje in psihično zdravje.
Razumevanje čustvenega prehranjevanja
Če ste kdaj naredili prostor za sladico, čeprav ste že bili polni, ali pa ste posegli po večji količine nezdrave hrane, ko ste se počutili osamljene, žalostni, jezni, obupani, ko ste imeli občutek, da gre vse samo še navzdol in ste ta občutek nadgradili z hranjenjem, ste doživeli čustveno prehranjevanje.
Čustveno prehranjevanje je hranjenje, ki nam da lažni občutek, da se v trenutku počutimo boljše – gre za zapolnjevanje čustvene praznine in ne praznine, ki nam jo povzroča fizično pomanjkanje hrane v želodcu.
Seveda smo zagotovo že vsi kdaj pa kdaj doživeli, da smo hrano uporabili kot neke vrste nagrado ali pa v trenutku nejevolje, da nas je malo 'povzdignila'-. In to niti ni nujno slaba stvar. Vendar, če se ta čustveni vzorec prenajedanja ponavlja in če ga sprejmete kot mehanizem vašega rednega delovanja, potem lahko to postane začarani krog iz katerega se je težje izviti. Vsaka navada, ki jo redno ponavljamo, tako dobra kot slaba, tako postane del našega življenja.
Čustvene lakote ni mogoče zapolniti s hrano!
Takšno hranjenje lahko povzroči zadovoljstvo v trenutku, vendar pa naši občutki, naše emocionalne težave še vedno ostajajo. Čustvene težave moramo reševati na čustvenem nivoju, kar pomeni, da jih moramo sprva ozavestiti in s pravilnim pristopom in različnimi tehnikami delovati v prid rešitve. Ravno zaradi tega je pojem zdravega prehranjevanja dobil mnogo širše razsežnosti kot le zgolj naštevanje, kaj zdrava prehrana sploh je.
Mnogo informacij glede prehranjevanja že imamo, skoraj vsak bo znal povedati, kaj mu pomeni optimalno prehranjevanje in se tudi zaveda, da je naredil napako, ko se je zbudil in sredi noči izpraznil hladilnik. Vrtenje v začaranem krogu razočaranja, ker se spet nismo mogli upreti skušnjavi, ker ne moremo nadzorovati svojega početja in s tem tudi ne svoje telesne teže, pa nas ponavadi vodi še veliko globlje.
Preden se lahko izvijete iz cikla čustvenega prehranjevanja, se boste najprej morali naučiti, kako razlikovati med čustveno in fizično lakoto. To je lahko težje, kot se sliši, saj je hranjenje redno na našem dnevnem urniku.
Kakšna je razlika med čustveno in fizično lakoto
Čustvena lakota pride nenadoma, udari v hipu, ne glede na čas, in jo moramo zadovoljiti hitro. Fizično lakoto, na drugi strani, občutimo postopoma. Želja, da bi nekaj pojedli, ni tako močna, nujna, takoj in zdaj (razen če niste jedli že zelo dolgo časa).
Čustvena lakota hrepeni po posebni hrani, ki nam prinaša udobje. Ko smo fizično lačni, ni potrebe po točno določeni hrani, ampak pojemo hrano za katero vemo, da jo potrebujemo oziroma je na voljo.
Pri čustveni lakoti hrepenimo po mastni hrani, kalorični škrobnati hrani, sladkih prigrizkih, ki zagotavljajo takojšen užitek. V tistem trenutku se počutimo, da moramo pojesti točno tisto pico ali tiste piškote, ki smo si jih zamisli in nič drugega. Čustvena lakota vodi pogosto do nekontroliranega in nespametnega hranjenja. Še preden se zavemo, smo že pojedli vrečko čipsa, banjico sladoleda ne da bi bili pozorni ali pa da bi nasploh uživali v vsakem grižljaju posebej.
Ko jemo zaradi fizične lakote, se ponavadi bolj zavedamo svojih občutkov ob hranjenju, pomemben nam je okus, ponavadi jemo počasneje in bolj zavedno.
Čustvena lakota ne zadovolji, ko smo siti, saj se ne nahaja v želodcu. Ima željo po še več in več hrane, pogosto jemo do te mere, da se počutimo neprijetno polni. Fizična lakota, na drugi strani, ne potrebuje občutek polnosti v želodcu in je osredotočena na hrano, proces hranjenja, na teksturi, barvo in vonjave.
Ljudje jemo zaradi različnih razlogov. Prvi korak pri 'zdravljenju' čustvenega prehranjevanja, je ugotavljanje osebnih sprožilcev. Torej, kateri so tisti dogodki, ki v nas sprožijo neustavljivo željo po določeni hrani? Kateri so tisti občutki, ki nas spremljajo ob tem?
Najpogostejši vzroki za čustveno hranjenje
Najpogostejši vzroki za čustveno hranjenje so stres in dogodki, ki jih sprejemamo kot stresne. Ko se dvigne stresni hormon kortizol, nam le ta povzroči željo po slanem, po sladkem, po mastnih živilih ipd.
Čustveno prehranjevanje lahko povezujemo kot polnilce naših čustev. Ko nam v življenju nekaj manjka, želimo praznino zapolniti. Prehranjevanje za čustvene jedce predstavlja način, kako umiriti svojo jezo, nemoč, žalost, strah, tesnobo, osamljenost, sram in zamere. Tem čustvom se ponavadi raje izognemo, jih želimo zakriti, prekriti, 'pospraviti' pod preprogo in hranjenje tako lahko postane orodje, ki za trenutek 'preusmeri' naša čustva.
Ste se že kdaj zalotili, da ste se prenajedali samo zato, ker vam je bilo dolgčas ali pa je hranjenje predstavljalo zapolnitev neke praznine v življenju? V tem istem trenutku hrana zapolni naš primanjkljaj in nas na nek način odvede stran od naših čustev in nezadovoljstva, vendar pa na dolgi rok to ne reši problema v samem bistvu. Včasih se nam otroške navade lahko globoko vsidrajo. Le pomislite, kako ste odraščali, so vas starši nagradili za vaše dosežke, lepo vedenje s hrano? Pogojevanje določenih dogodkov – pozitivnih ali negativnih, s točno določeno hrano lahko vodi do čustvenega prenajedanja.
Verjetno se je marsikdo prepoznal v zgoraj naštetih opisih. Rešitev za čustveno prenajedanje ne gre iskati toliko v sami prehrani, ampak v svojih občutkih.
Lahko pričnete s preprostim korakom. Naredite si seznam situacij, ki vas spravijo v stres ali pa vam zbujajo negativna čustva. Bodite zavedni in svoje občutke napišite na list papirja. Ugotovite, kaj je tisti sprožilec, ki vam sproži vaša negativna občutja. Napišite jih na papir. Včasih so ta občutja globlja in težave tičijo v našem nezavednem delu, tako jih sami težko ozavestimo in rešujemo. V takih primerih je bolje, da se posvetujete in rešujete težave z ustreznim s strokovnjakom ali pa se pridružite kakšni vodeni skupini, kjer se srečate z ljudmi, ki se srečujejo s podobnimi situacijami kot vi.
Napisala Romana Bizilj, health coach
Prehranski coaching s psihološkim pristopom
V vadbenem centru Telodrom poteka prehranski coaching s psihološkim pristopom, kjer se lotijo trajnih prehranjevalnih sprememb s transformacijo prehranskih in psiholoških vzorcev.
Namenjen je vsem, ki si želijo vzeti življenje v svoje roke, si povrniti dobro počutje, prekiniti začaran krog hujšanja in si ustvariti prehranski načrt, ki je optimalno prilagojen njihovim potrebam in življenjskemu slogu.
Prehranski coaching je torej primeren za vse, ki si želijo spremeniti svoje prehranjevalne navade za vse življenje tudi preko spremembe emocionalnih vzorcev, si preko boljšega telesnega počutja ustvariti pozitivno samopodobo ter hkrati dolgoročno vlagati v svoje zdravje in dobro počutje.
Več informacij na www.telodrom.com/obvestila/prehranski-coaching
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?