Psihologi razkrivajo resnične razloge za to nadležno vedenje.
Ste res tako dobri, kot mislite da ste? Ste pametni? Imate občutek, da se bolje izražate od ostalih? Sposobnost realne samopresoje nam pomaga vedeti, kdaj se lahko zanesemo nase in kdaj je bolje poiskati nasvet ali pomoč nekoga drugega. A resnica je, da smo pri tem pogosto presenetljivo slabi. Velikokrat si pripisujemo več sposobnosti in znanja, kot ju dejansko imamo – in tako nastane iluzija lastne superiornosti.
Preberite še:
- Koliko je stal prstan, s katerim je Ronaldo zaročil Georgino? Strokovnjaki ocenjujejo njegovo vrednost
- Občasno je vonjal nenavaden vonj, a se mu ni niti sanjalo, kaj mu sporoča telo: sledila je pretresljiva diagnoza
Zakaj ljudje pogosto mislijo, da so boljši od ostalih?
Ste že kdaj srečali osebo, ki nima nobene realne predstave o sebi – in to ne v skromnem smislu? Ne govorimo o tistih, ki svojih dobrih lastnosti ne znajo priznati, temveč o tistih, ki so prepričani, da so izjemni, čeprav to v resnici niso.
Tipično je, da ljudje brez smisla za humor radi pripovedujejo šale. Slabi vozniki radi drugim razlagajo, kako naj vozijo. Tisti, ki se v življenju komaj znajdejo, pa kar delijo "modre" nasvete. Pogosto so na vodilnih položajih ljudje z manj vodstvenih sposobnosti in znanja kot njihovi podrejeni. Zakaj je razkorak med resničnostjo in lastno predstavo tako velik? Zakaj nevedni mislijo, da so kompetentni?
Razlago ponuja t. i. "Dunning–Krugerjev učinek", ali po domače: nekateri ljudje so preprosto preveč nesposobni, da bi sploh dojeli, da so nesposobni. Gre za kognitivno pristranskost, pri kateri nekompetentni ljudje precenjujejo svoje sposobnosti in se vidijo kot nadpovprečne. Ker nimajo metakognitivne sposobnosti prepoznati svojih napak, tudi ne vidijo svojih pomanjkljivosti.
Zanimiv paradoks pa je, da resnično kompetentni ljudje pogosto dvomijo vase, ker domnevajo, da imajo tudi drugi enako znanje in razumevanje kot oni. Kot sta zapisala David Dunning in Justin Kruger: "Napačna presoja nekompetentnih izhaja iz zmote o sebi, napačna presoja visoko kompetentnih pa iz zmote o drugih."
Ljudje, ki jih prizadene "Dunning–Krugerjev učinek", imajo pogosto nižji intelekt, manj kvalifikacij in ožji pogled na svet. Ne morejo prepoznati, da so njihove odločitve napačne in da njihovi domnevni talenti niso realni. Zato so prepričani o svoji nepogrešljivosti in govorijo z avtoriteto, ki je v resnici nimajo.
Na drugi strani obstaja tudi nasproten pojav: sindrom vsiljivca. Uspešni in kompetentni ljudje pogosto podcenjujejo svoje sposobnosti in težko priznajo svoje dosežke.
K sreči obstaja rešitev. Dunning in Kruger sta udeležencem svojega poskusa ponudila izobraževalni program, kjer so pridobili nova znanja in se naučili metod samopresoje. Mnogi so šele takrat spoznali, da so živeli v zmoti.
Če sumimo, da smo tudi sami podvrženi temu učinku, lahko pogosteje iščemo povratne informacije – pri delu in v osebnih odnosih. Pomembno je, da jih zares slišimo, tudi če nam niso všeč, in da smo pripravljeni kaj spremeniti. Najpomembnejše pa je, da nikoli ne prenehamo z učenjem.
Vir: krstarica.com
Novo na Metroplay: Vrt po feng šuju: 7 namigov, kako ustvariti vrt z dobro energijo I Tanja Glažar