Odgovornosti je več. Je odgovornost do sebe, do sočloveka, partnerja ali otroka, starša, prijatelja, odgovornost do skupnosti, do lastne kulture, do svojih razmišljanj pa tudi odgovornost razumeti, kaj to sploh pomeni.
Kaj pomeni biti odgovoren?
Ugotavljam, da se veliko ljudi ne zaveda, kaj pomeni biti odgovoren. Ali veste vi, dragi moji? Pa saj tudi sama dolgo nisem vedela, niti mi ni bilo mar, kaj naj bi to sploh bilo, živimo pač iz dneva v dan, kot smo naučeni, ponavljamo vedno iste vzorce, delujemo tako, kot so nas naučili in zdresirali starši, šola, služba, mediji in lastna lenoba.
Odkar pa se soočam sama s seboj in z odkrivanjem lastne odgovornosti za vse, kar me obdaja, in za vse dogodke, ki se mi dogajajo med drvenjem sekund, ur, dni in let, čedalje bolj ugotavljam, kako izredno pomembno se je zavedati, da smo mi sami ustvarjalci situacij, v katerih se znajdemo.
Primer, ki se mi je pripetil pred kratkim: v neki stolpnici sem bila na poslovnem sestanku in ves čas trajanja sestanka sem čutila negativno ozračje in odpor do svojih novih idej in pobud. Pri odhodu s sestanka sem spregledala zadnjo in predzadnjo stopnico, saj sem kot v transu šla navzdol po stopnicah ter seveda nič kaj polikano padla po vsej dolžini in širni, da me je še nekaj dni bolel gleženj, ki sem si ga očitno rahlo natolkla.
Pa sem se po tem neljubem padcu vprašala, zakaj se mi je to zgodilo? In hitro ugotovila, da še ni čas za moje ideje, da moram prevzeti odgovornost za svoje osebnostno napredovanje v smislu raziskovanja naprej, v globine vzorcev in reakcij, s katerimi se soočam. In da seveda ne morem prehitevati toka dogodkov, niti drugim predati svojih idej, kajti ti še niso zreli zanje.
Odgovornost je treba začeti kultivirati pri sebi
Večina izmed vas, prepričana sem, razume zgoraj napisano. Odgovornost je treba začeti kultivirati pri sebi, če smo jo kje po poti življenja izgubili.
Najbolj kvalitetno lahko odgovornost predamo, ko jo pojasnimo in na njo opozarjamo otroka, ki je toliko zrel, da dojema učinek vzroka in posledice, to je približno od 7., 8. leta starosti naprej. Tako opremljen otrok bo vedel, da je neko njegovo dejanje povzročilo neko posledico, in tako nastala sprememba terja tudi to, da se ve, kdo jo je napravil, kar z drugimi besedami pomeni, da je dotični odgovoren zanjo.
Ne bom omenjala pomanjkanja in namernega ignoriranja politikov, ki bi prvi morali znati pokazati, kaj pomeni nositi odgovornost, saj s svojimi odločitvami in zakoni vplivajo na celotno prebivalstvo neke države.
Ali vidite, kako globalno deluje ena sama odločitev – biti odgovoren ali ne? Podobno je učinku zamaha kril kolibrija nekje ...
Kar želim povedati in vam položiti na dušo, je dejstvo, da sami s svojimi odločitvami ustvarjamo pogoje lastnega delovanja, ki ga lahko peljemo v to ali drugo smer, vedno je pač možnost izbire.
Pri tem ne pozabite delovati v dobro sebe in soljudi, ki vas obkrožajo, kajti tisto, kar boste vložili v medosebne odnose, boste v enaki meri dobili nazaj v takšni ali drugačni obliki. Običajno dobimo nazaj na način, ki nam direktno ne pokaže, da je to rezultat nekega našega dejanja v preteklosti, a če bi si vzeli čas, se potrudili in analizirali svoje misli, akcije in dejanja, bi se dokopali do zgoraj napisane trditve. Kajti na vaše dejavnosti delujete le – kdo že? Ja, le vi sami!
Zatorej se ne ustrašite odgovornosti, saj ta prinaša odgovore, kako naprej.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok