Kaj pomeni biti ženska?

Pred nekaj dnevi sem brala sporočilo na zidu mladega slovenskega reperja, katerega komade in besedilo sva večkrat poslušali s hčerko. Mlad moški je s svojimi sporočili name naredil močan vtis.

Njegovo dojemanje realnosti je po mojem odsev in presek trenutnega stanja duha slovenske mladeži, in to mi je dalo misliti.

Če v grobem povzamem, ima mladenič dovolj deklet, ki se ne znajo obnašati kot dame, ki se hvalijo s tem, koliko fantom so že pustile, da so jih spravili v posteljo, ko pa jih osvojijo, jih hitro tudi pustijo in že gredo v lov za naslednjo žrtvijo. Pred prijateljicami se hvalijo, koliko jih je že bilo in kaj vse so počele. Mlade 13-letnice se napol gole slikajo s svojimi telefoni ter objavljajo fotografije na FB ter štejejo, koliko všečkov bodo zbrale. To je realnost.

Danes se osredotočam na moški pogled na nas, ženske, da tudi s te perspektive dobimo uvid, kaj si zdravi in kulturno vzgojeni moški želijo in pričakujejo od part­nerice.

Kot si lahko mislim in kot je razbrati iz številnih debat z različnimi prijatelji in znanci na to temo, lahko v grobem povzamem, da si moški vse bolj želijo, da bi dekle bilo dama v najbolj žlahtnem pomenu besede, da bi se pustila svojemu moškemu razvajati, da bi znala skrbeti zase in bila urejena kot dama, pa tudi vedenje naj bi izkazovalo neko raven kulture, omike in bontona.

Moški si želijo biti spet lovci, hočejo svojo žensko varovati, jo ščititi in jo spoštovati kot veliko dragocenost.

A kaj, ko jim tega me same kar ne pustimo več. Dejansko smo pozabile, kaj pomeni biti ženska, ki si pusti priznati, da nečesa ne more, ne zna ali ne zmore narediti.

Feminizem je s svojo rušilno močjo ženskam naredil slabo uslugo, saj smo zad­njih nekaj desetletij postale 'dedci' v ženski obliki. Vse znamo same narediti, sposobne smo podpirati vseh osem vogalov hiše, moške smo čustveno kastrirale in jih spremenile v copate ter predpražnike, izživljamo se s tem, da druga drugi dokazujemo, kako močne in moške smo.

Napaka! Mlajše generacije očitno iščejo neki drugi kompas in želijo spet svoje socialne vloge nazaj, kakršne so imele tisočletja. Ali je to za nas dobro ali ne? Kaj se vam zdi? Ali ima moj mladi znanec prav, ko pravi, da si 90 odstotkov deklet ne zasluži njegovega spoštovanja?

Vem, vem, zdaj boste menile, da preveč gledam z vidika moškega, a to delam namenoma, kajti nekaj samokritike in gledanja na nas z druge, moške perspektive nam daje možnost za premislek, za to, da si morebiti vzamemo kakšno minutko časa in razmislimo, kako smo se spravile v takšno situacijo?

Kje smo ga torej polomili?

Vzgoja, zgledi staršev, proces identifikacije otrok prek staršev ne potekajo, kot so še generacijo ali dve nazaj, vse več je enostarševskih družin, ko otroci nimajo objekta, s katerim bi se lahko poistovetili, ali pa so prepuščeni ulici in vplivom, ki mladostnikom dajejo sporočila, da bodo sprejeti, lepi in oboževani, če bodo kopija tega ali onega, če bodo kdaj pokadili kak džoint ali če bodo pri 14 letih mlada dekleta že serijsko seksala.

Starši imajo sami s sabo toliko skrbi in problemov, da ne utegnejo videti ali jih ne zanima, kaj se dogaja z njihovim odraščajočim naraščajem.

In potem zdrav in kulturen moški išče družico in ugotavlja, da obstaja le malo deklet, ki so kulturna, iskrena, zvesta, poštena in delavna. Kam smo odvrgli vrednote?

Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem