Če razmišljate o neki vrsti psihološke pomoči, pozabite na to, da boste ležali na kavču in govorili o svoji mami, ki je kriva za vse slabo v vašem življenju. Poglejmo, kaj se v resnici dogaja pri psihoterapevtu.
Preverite terapevta!
V tem trenutku 'industrija sreče' še ni povsem regulirana. To pomeni, da lahko skorajda že vsakdo sam sebe označi za terapevta ali svetovalca. Zato naj vam ne bo neugodno vprašati svojega terapevta, kakšne so njegove kvalifikacije, koliko izkušenj ima in v čem je specialist.
Tudi če niste še nikoli obiskali psihoterapevta, zagotovo poznate koga, ki ga je. Ljudje vse pogosteje iščejo pomoč strokovnih oseb, ko ugotovijo, da so se ujeli v težave in sami ne najdejo rešitve. V ordinacijah vidimo mlade, starejše, moške, ženske. Pravil ni. Prihajajo tako ljudje iz urbanih okolij kot tisti iz bolj ruralnih. Ljudje so veliko bolj ozaveščeni kot včasih, ko je bila sramota, če je kdo poiskal pomoč psihoterapevta.
Nekateri psihiatri menijo, da je najbolje poiskati pomoč terapevta po 25. letu starosti, ker je takrat človek že izoblikovana osebnost in se bolje pozna kot pa v zgodnji mladosti. Človek je tudi bolj pripravljen na spremembe in ve, česa si v življenju želi. Toda še vedno obstajajo številni miti o tem, kaj se dogaja med tako seanso pri psihoterapevtu.
Malo ali resno depresivni?
Depresija, tesnoba in težave s partnerjem in odnosi z drugimi so navadno glavni razlog, da ljudje iščejo pomoč. Obisk pri psihiatru vam lahko pomaga, če imate pomanjkanje samozavesti, če ste izgubili ljubljeno osebo, če ste končali zvezo, izgubili delo, ali če imate neko specifično težavo, kot so različne fobije ali odvisnosti. Nekateri ljudje poiščejo pomoč, ker imajo nejasne občutke, da nekaj ni v redu, a ne vedo, kaj. Večina ljudi pa želi samo odgovor na vprašanje, kaj ni v redu v njihovem življenju.
Ne bo vam povedal, kaj morate delati
Njegova naloga je pomagati človeku, da sam najde rešitve. Psihoterapija ni samo črno-belo zdravljenje. Terapevt vam bo rekel, da ni strokovnjak za vaše težave. Njegovo delo je, da vam pomaga razviti lastne veščine reševanja težav. Vsi odgovori, ki jih želite, morajo na koncu priti od vas samih, in ne od psihoterapije.
Psihiater vam ne more brati misli
Marsikdo misli, da ima psihiater posebno sposobnost branja misli. Toda oni lahko poznajo le tisto, kar jim poveste sami. Vi morate narediti težji del dela, če želite, da bo terapija uspešna. In odprti morate biti za spremembe. Seveda pa ne smete pričakovati, da bo terapevt samo zamahnil s čarobno paličico in bo vse v redu.
Ne morete kupiti nove osebnosti, lahko pa spremenite vedenje in začnete uporabljati občutke, ki ste jih že zdavnaj potisnili stran.
Niso krivi le starši
Psihoterapevta boste prepričevali, da so za sedanje stanje krivi odnosi iz preteklosti. Seveda boste govorili tudi o otroštvu, a nikar ga ne objokujte. Nekatere vrste psihoterapije sploh ne raziskujejo vaše preteklosti. Terapija lahko prinese na plan občutke, ki bolijo, toda v varnem okolju ste lahko ranljivi. Večina terapevtov priporoča najmanj 10 terapij. Najpomembnejše pa je, da ne pričakujete čudežev. Vse zahteva svoj čas!
Ni nujno, da vam je psihoterapevt vedno simpatičen
Vaš odnos s psihoterapevtom ni družabne narave – o njem ne boste izvedeli veliko, poleg tega je povsem neetično videvati se z njim zunaj ordinacije. A povedal vam bo nekatere stvari, ki vam jih prijatelji nikoli ne bi. Njegovo delo je, da vas izzove in vam pomaga rešiti se negativnih življenjskih vzorcev. Zato bo tudi prišel trenutek, ko vam ne bo niti malo simpatičen. Vseeno pa sta potrebni svojevrstna simpatija in kemija, saj se morate ob njem počutiti sproščeno in varno.
Katera terapija vam najbolj ustreza
Večina terapij traja približno eno uro in se izvaja enkrat na teden v psihološkem centru ali zasebni ordinaciji. Najpomembnejši del je odnos vzajemnega zaupanja med terapevtom in klientom.
Humanistična terapija
Človeka pripelje do tega, da svoje sposobnosti izkoristi do maksimuma, torej spodbudi njegovo samouresničitev. Naloga humanistične terapije je, da ustvari prijetno atmosfero, v kateri lahko pacient pove svoje težave.
Najboljša je za: prevladovanje nizkega samospoštovanja in nezadovoljstva; pomaga pri gradnji samospoštovanja in odpravljanja nezadovoljstva po velikih življenjskih spremembah.
Psihodinamična terapija
To je oblika globinske psihologije, katere namen je aktivirati nezavestno psiho posameznika, torej tisto, ki je potlačena. Čeprav ima korenine v psihoanalizi, terapija ni dolga in ima manjšo intenziteto kot klasična terapija. Poudarek je na tem, kako preteklost vpliva na sedanjost, zato je treba biti pripravljen na pogovor o otroštvu.
Najboljša za: osebe, ki imajo težave z vzpostavljanjem odnosov z drugimi, za tiste, ki trpijo za depresijo ali imajo nizek prag samozavesti.
Kognitivno-vedenjska terapija
Skoncentrirana je na menjanje vsakodnevnih misli in vedenje ljudi zaradi pozitivnega učinka na čustva. Psihoterapevt pomaga stranki, da prepozna napačno razmišljanje, in jo uči, kako nezdrave misli odpraviti in jih zamenjati z realnimi.
Najboljša za: motnje anksioznosti, stres, zmerno depresijo, opsesivno kompulzivno motnjo, fobije, pomanjkanje samozavesti, nekatere vrste odvisnosti in težave s hrano.
Integrativna psihoanaliza
Gre za poskus kombiniranja idej in strategij iz več kot enega teoretičnega pristopa. Ti pristopi so kombinacija temeljnih ugotovitev in preizkušenih tehnik. V praksi večina izkušenih terapevtov razvija osebni integrativni pristop.
Najboljša za: tesnobo, stres, depresijo, težave v zakonu ali zvezi, splošno nezadovoljstvo, izgubo bližnje osebe.
Iz revije Lisa
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
