Perfekcionisti s(m)o povsod. Na delovnem mestu, pri ukvarjanju s hobiji, izdelovanju različnih izdelkov, inovacij, pa tudi na starševskem področju.
Predvsem nekatere mame so (jaz osebno ne, se ravnam bolj po občutku in intuiciji) obsedene s tem, da bo za otroka vse perfektno in oh in sploh. In se ne zavedajo, da s tem steklenim zvončkom, pod katerega stlačijo dete, temu delajo medvedjo uslugo.
Otroci so zelo trpežna bitja. Trpežni v smislu, da se ne bodo kar takoj prehladili, če bo zapihal rahel vetrček, da ne bodo dobili milijona različnih bolezni, če se pet minut igrajo v peskovniku še z drugimi otroci, in da ne bo nič narobe, če se kdaj spotaknejo in opraskajo.
To je del odraščanja, ki ponuja možnosti za debelitev naše življenjske kože. Ker kakršne možnosti razvoja bomo dobili v otroštvu, tako se bomo ravnali večji del svojega odraslega odločanja. Zato je zelo pomembno, kakšen pristop uberemo že pri otroku.
Mame so napadene z vseh strani v smislu, kako naj menjajo plenice, kakšne kašice naj kuhajo, koliko gramov katerih bio eko zdravih sestavin naj otroci užijejo na vsake tri ure, kakšne pralne praške morajo imeti, da bo otrok odrastel v fajn osebo itd. In ko tako obsedene vsako minuto namenijo malemu bitjecu, ki sicer ni tako zelo zahtevno, pozabijo nase.
Mama kot ženska, kot žena, kot partnerica, kot ljubica možu in partnerju, kot prijateljica ne obstaja več. Izginila je z zemljevida lastnega življenja in se spremenila v s čistočo in perfektnostjo obsedeno mamico, ki ima zelo močno slabo vest in občutek krivde, če ni vse točno tako, kot je opisano na primer v nekem ameriškem priročniku na strani 69.
No, jaz bom pa zdaj bolj direktna in tudi kot mama, zdaj sicer že najstnice, lahko dokažem s svojim primerom, da lahko poprej majhen otroček odraste v zdravo in pametno osebo. Pa čeprav se je hči vse dneve igrala v peskovnikih, spala s pitbulom, ki jo je seveda na sprehodih tudi čuval ter jo občasno polizal, če jo je le dosegel (pa je celo še vedno živ ta moj otrok!), se prekucnila s tobogana, si odrgnila kolena, se podila po dvorišču z nekaj let starejšimi fanti, ji je smrkel iz noska visel celotno drugo leto vrtca ... pa je vseeno zdaj živahna, zdrava, zvedava in bistra odraščajoča ženska.
Ker nisem manično obsedena s čistočo, pucanjem in drgnjenjem stanovanja, sem rajši čas, ki ga verjetno perfekcionistične mamice namenijo loščenju stekleničk in tal, da bodo brezbakterijska, posvečala temu, da sva bili z mojo mlado damico na zraku, se igrali in podili po igrišču in metali žogo na koš ali pa skakali ristanc.
Mamice drage, prosim, pomislite, da vaši zdaj majhni in na videz zelo občutljivi otročki sčasoma odrastejo. Ko se posvečate perfekciji (ki je tako ali tako ni in je zgolj fikcija, ki jo prek medijev ponujajo razni strokovni 'guruji'), pozabljate na to, da imate nekje na družinski sliki tudi moža, partnerja.
Ki vas tudi potrebuje. In čaka, da pride na vrsto, ko obdelate vse perfektne materinske dolžnosti. In ki dostikrat tega ne dočaka. Ker vam je bolj udobno iti v spalnico z otrokom kot z možem. Bi svetovala, da tega ne počnete. Da se pogovorite s svojim dragim in z očetom svojega otroka, da ta ni ves svet, in da si vzameta čas ter se kot moški in ženska posvetita drug drugemu. Da negujeta partnerski odnos.
Ko dojameta, da sta kljub majhni štručki oba še vedno tudi partnerja, se bosta potrudila in kljub vsem dnevnim obveznostim našla čas zgolj in samo zase. Seveda vem, da tudi vaši moški zelo pomagajo pri dnevnih gospodinjskih opravilih in pri skrbi za otroka, torej sta kot starša oba polno angažirana. Ampak očetje običajno znajo bolj sproščeno igrati svojo novo starševsko vlogo. Zato je danes moj razmislek namenjen mamicam.
Z dobro in premišljeno organizacijo in brez teženj po perfekciji bosta ostala ljubeča partnerja, ki sta tudi starša. Ko otroci čez dvajset in več let odidejo iz gnezda, bosta še vedno najpomembnejša drug drugemu. Malce dolgoročnega razmišljanja ne bo škodovalo.
Za revijo Lisa napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?