Kako pogosto uporabljate besedici 'ne vem'?

24. 2. 2015
Deli
Kako pogosto uporabljate besedici 'ne vem'? (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Ste se kdaj zalotili, da kar naprej uporabljate besedici 'ne vem'? Ali da to besedno zvezo neprestano poslušate od svojih sogovornikov? No, če še niste, bodite v prihodnje pozornejši, pa boste verjetno ugotovili, da vam ni jasno, o čem je bilo govora v neki dani konverzaciji.

No, malo sem mogoče res žleht, a pogosto ugotavljam, kako tale naš nesrečni 'ne vem' požiga in duši kreativnost, motivacijo in premik iz naših con udobja ter kreira pasivnost, brezvoljnost in nas daje v stanje 'krneki'.

Zakaj danes o tem razmišljam? Ker me vedno bolj moti, ko se uporablja pritrdilni in nikalni način v dveh besedah skupaj. Torej, če razvijam misel: prvi del 'ne vem' sestavlja besedica ne. To verjetno vsi vemo, kaj pomeni. No, pomeni to, da nekaj ni, ne bo, pač nekaj, kar je negacija. Drugi del sestavljanke je besedica vem. Tole nam zveni bolj pritrdilno, kajne? In kaj dobimo, ko damo ja in ne skupaj? Nekaj, kar odzvanja kot slaba šala.

Se opravičujem, dragi moji bralci in bralke, a nekako v vsakdanjem pogovoru nam mimogrede izletita ti dve besedici iz ust, pa se sploh ne zavedamo, da smo nekaj potrdili in obenem zanikali.

Vem, da se marsikdo ne bo strinjal z mano, a danes pač poudarjam, da bi bilo odlično in primerno, da se znamo izražati in komunicirati z drugimi ljudmi bolj enoznačno in argumentirano.

Ko smo precizni v izražanju svojih misli, idej, želja in potreb, ste lahko prepričani, da bo veliko večja verjetnost, da se nam bo izrečeno tudi udejanjilo prek aktivnosti sogovornika. Kajti ko smo natančni in v medsebojni komunikaciji operiramo z dejstvi in argumenti, ne bo toliko komunikacijskega šuma in dvojnih sporočil, ki tako zelo pogosto zameglijo podane želje in potrebe. In potem se dogaja, da mi nekaj mislimo, ko poslušamo sogovorca, a pri tem sploh ne ugotovimo, da kar je ta izrekel, v resnici ni to, kar mi mislimo. Torej gre za naše predpostavke in predvidevanja.

Kot verjetno zdaj že veste, sem o predvidevanjih in o tem, kako je to nevarno za vse vrste odnosov, že pisala, zato bom zdaj bolj natančna v opredelitvi podajanja argumentov sogovorcu. Ko mi zbrano sporočimo drugi osebi svoje misli in realna dejstva, s katerimi želimo svoje trditve podkrepiti, ste lahko prepričani, da bo druga oseba hitreje in lažje sprejela in razumela, kaj želimo sporočiti. Ko v razlage in odgovore vključimo 'ne vem', v veliki meri podremo tisto, kar sporočamo. Se vam zdi smiselno?

Vsi tisti, ki ste me že obiskali, veste, da delam z ljubeznijo in strokovnostjo, a obenem iskreno direktno, in včasih je zato boleče. Vem in se vsem vam opravičujem ter razložim, da nobena velika in pomembna sprememba ni bila dosežena brez bolečine in premika iz naše dosedanje cone udobja.

Preberite: Cona udobja - zakaj je tako nevarna?

In ko kakšna stranka odgovarja z 'ne vem', ji žal ne morem ustrezno svetovati in pomagati, saj se skrije in prikrije za to pritrdilno-negacijsko besedno strukturo. No, seveda ima na primer ta stranka vse pravice in kompetence, da se izmika, a potem se je treba zamisliti, zakaj sploh iskati tujo strokovno pomoč, če nismo pripravljeni na soočanje in sprejemanje novih izzivov in sprememb, ki so nujno potrebne, da se neki odnos uredi in postavi na nove ter kvalitetne temelje. To je velik premik, ki od mojih ljubih strank zahteva mnogo energije, železne volje in ljubezni. A verjemite mi, da so rezultati kmalu vidni in notranja moč ter zadovoljstvo ob doseženem toliko večji.

Vse napisano velja tudi za vsa preostala področja delovanja človeka in vseh odnosov, v katere vstopa. Kajti ljudje smo socialna bitja in smo neprestano v različnih interakcijah. Poskrbimo, da bodo te uspešne, enoznačne in jasne.

Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite 031 666 168.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"