Naj se preselim ali ne? Naj zamenjam službo? Naj se poročim? Pri tovrstnih vprašanjih imamo včasih občutek, da se je nemogoče odločiti. Že samo misel, da gre za odločitve, ki lahko popolnoma spremenijo naše življenje, nas kar malo ustavi.
Toda običajno se težko odločimo tudi pri takšnih stvareh, ki prinašajo manjše posledice. Kateri ponudnik elektrike je pravi? Kateri ponudnik mobilne telefonije ima najnižje tarife? Pokazali vam bomo, kako vam lahko kljub temu uspe sprejemati dobre odločitve.
Dejstva, ki jih je treba poznati prej
-
Odločitve niso zakladi zlata
Sprejemanje odločitev za večino ljudi predstavlja precejšen pritisk. Pomembno je, da se vedno zavedate, da TISTE prave odločitve ni. Prave rešitve boste namreč odkrili le, ko boste dovolj dolgo iskali.
Če neka odločitev ne prinese sadov, na katere smo upali, je to večinoma stvar smole, ne krivde. Psihologi v takšnih situacijah svojim klientom pojasnijo, da tega niso mogli vedeti vnaprej. Življenje je preveč kompleksno, da bi ga lahko predvidevali.
-
Zmorete!
Veliko ljudi zase meni, da se niso sposobni pametno odločati. To je neumnost, ki privede do tega, da si človek ne zaupa dovolj.
Premislite, o čem vse se vsak dan odločate: ali boste jedli ali pili. Boste oblekli hlače ali krilo. Boste nekoga poklicali ali mu napisali elektronsko sporočilo ... Če vam uspeva vse to, vendarle ne morete biti tako nesposobni!
-
Na vse se ne da pomisliti
Znanstveniki so dognali, da se je za dobro odločitev treba učiti na napakah. Pravijo, da je povsem nemogoče, da bi vzeli v obzir vse obstoječe informacije o različnih možnostih. Kdor misli, da je to naredil, ni nič pametnejši, temveč le še bolj zmeden.
-
Vse ima svojo ceno
Lahko nas še tako jezi, a to je dejstvo: če se odločim za eno različico, se avtomatično odločim proti drugi. In če se ne odločim za nič? Potem izključite vse različice in se boste morda jezili zaradi zamujene priložnosti. Torej: sprejmite odločitev – s srcem in razumom.
Korak za korakom do odločitve
Prvi korak: spoznajte sistem
Kdor želi sprejeti dobro odločitev, mora vedeti, da v nas obstajata dva vrednostna sistema, ki ju potrebujemo za to nalogo: razum in občutek v trebuhu.
Zadnje ni neka trapasta 'ženska bedarija', temveč naš, zdaj že dokaj dobro raziskani 'čustveni izkustveni spomin'. V njem se predelujejo nezavedno shranjene informacije in se razvrščajo na negativne in pozitivne. Za sprejetje odločitve se morata strinjati tako razum kot tudi občutek v trebuhu.
Drugi korak: bodite potrpežljivi
Ker imamo v življenju do preveliko stvari tako negativna kot tudi pozitivna čustva, imamo pogosto mešane občutke. Jasno, naš 'trebuh' je zbral veliko različnih izkušenj in nam zato pošilja zelo različne signale.
Pomembno je vedeti: ti signali so pomenljivi in jih je treba vzeti resno – tudi če je razum že rekel, da je vse v najlepšem redu.
Tretji korak: naj spregovori občutek
Za prevod brbotanja v trebuhu morate najprej dekodirati njegov pomen. Na papir narišite dve črti (številčni premici od 0 do 100). Ena je za pozitivne občutke glede neke odločitve, druga pa za negativne.
Pozitivni občutki - negativni občutki
Poleg črt izpišite možnosti odločitev. Na primer: selitev na deželo. Na vsako črto čisto spontano naredite križca – za pozitivne in negativne občutke. Nato enako naredite za drugo različico (ostanete v mestu).
Ko končate, boste zelo jasno videli, kakšne občutke imate do različnih možnosti: različica A ima morda pozitivno vrednost v višini 80, negativna pa pri 60. Pri različici B pa je lahko ravno obratno.
Četrti korak: premislite
Zdaj pride na vrsto glava. Vprašajte se, kaj se skriva za negativnimi občutki? Kaj lahko naredim, da jih zmanjšam? Mogoče potrebujete še nekaj dodatnih informacij. In kako lahko okrepim pozitivne občutke? Morda vas lahko kdo podpre pri odločitvi?
Ko boste potem znova povprašali svoje občutke (kot v tretjem koraku), se bo rezultat bistveno spremenil in lahko boste sprejeli jasno odločitev – ki bo uglašena s srcem in z razumom.
Metanje kovanca
Veliko znanstvenikov pravi, da ljudje globoko v sebi zelo zgodaj vemo, kaj hočemo in kaj moramo narediti, a ostane to zakopano globoko v naši podzavesti.
Prikličite vedenje. Ko človek vrže kovanec, na neki način obudi svoj notranji glas. Včasih to naredi, ko je kovanec še v zraku. Nenadoma upa na določen rezultat. In če ga ni? Potem je bilo vsaj vredno poskusiti.