Zakaj ekstremni napori osrečujejo?

11. 12. 2011
Deli
Zakaj ekstremni napori osrečujejo?

Ključ do popolne sreče je po­vezan z ugotovitvijo, kaj nam daje ta občutek, ki nas v retrospektivi osrečuje. Po raziskavah sodeč, se občutek sreče po­javi, ko si postavimo cilje in jih sčasoma dose­žemo, pa čeprav za ceno ne­predstavljive bolečine.

Ne­kateri znanstveniki opisujejo gorništvo kot do skrajnosti naporen, mazohistično usmerjen in zastrašujoč šport. Kakšno je torej sporočilo takšnega početja? Alpinizem in gorništvo sta na prvi pogled da­leč od hedonističnega užitka: enkrat dosežen vrh gore ponavadi prinaša ob­raten učinek od sprostitve. Znanstveniki zatr­jujejo, da se je pri plezanju dejansko nemogoče sprenevedati.

Ži­veti za trenutek potencialno prinaša občutek sreče in idealno priložnost za spoznavanje sa­mega sebe. Zatrjujejo, da obču­tek dobrega po­čutja ne izvira iz ustvarjanja dobrega imena in navduševanja drugih, am­pak tudi navduševanja samega sebe. Znanost razu­me pomen takšnih motivov predvsem za­to, ker jih še ne zna vrednotiti.

Povezanost z drugimi osrečuje

Naša sreča je navsezadnje od­visna od drugih ljudi in našega odnosa z njimi. To je verjetno tež­ko razumljivo, saj si sebe ra­di predstavljamo kot močnega posameznika. A na koncu, ko splezamo z gore, se izkaže, da smo kljub temu še vedno socialni primati s psihološko, inte­lek­tualno in emocionalno po­trebo po druženju. Ko so znanstveniki ugotovili, da so Masaji in prebivalci revnih četrti v Kalkuti relativno srečni, so sklenili, da je ključ­nega pomena mo­čan občutek socialne pripadnosti. Poleg tega so ugotovili, da najsrečnejši ljudje brez izjeme uživajo prednosti strogih socialnih odnosov.

Človek ne potrebuje velikega kroga prijateljev ali natrpanega delovnega urnika, da bi bil sre­čen. Srečni ste lahko, ko s prijatelji igrate no­go­met ali hodite na fitnes. Dejstvo je, da vsakdo potrebuje nekoga.

 

 

 

 

Igor Kovačič

Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"