Lev Vigotski je bil slavni ruski psiholog, živeč v prvi polovici 20 stoletja. Med drugim je bil prepoznan po vzgojnih naukih, ki se jih starši še danes poslužujejo za uspešno vzgojo.
Zasnoval je teorijo cone bližnjega razvoja (ZPD), ki je zasedla vidnejše mesto v razvojni psihologiji. ZPD sicer predstavlja cono med otrokovim trenutnim znanjem in razvojnim potencialom, ki ga lahko doseže s pomočjo staršev, drugih odraslih posameznikov ali njegovih bolj izkušenih vrstnikov.
Koncept, ki ga je razvil Vigotski je zasnovan na poudarku vodene interakcije, ki otroku omogoča razvoj sposobnosti, ki presegajo to kar bi lahko dosegel sam. Pri tem je igra ključnega pomena, saj otroku omogoča raziskovanje in reševanje problemov v varnem ter spodbudno naravnanem okolju.
Ne spreglejte:
Katerim smernicam bi morali slediti starši, če želijo vzgojiti zadovoljnega in uspešnega otroka?
1. Prepoznava trenutnih otrokovih sposobnosti
Starši morajo za začetek prepoznati otrokove trenutne sposobnosti in kaj potrebuje za napredek. V nadaljevanju je potrebna zagotovitev podpore in pomoči otroku, da se sooči z nalogami, ki so nekoliko izven dosega njegovih trenutnih zmogljivosti, toda še vedno dosegljive s pomočjo drugih.
2. Zagotovitev strukture
V naslednjem koraku je pomemben pristop, ki vključuje zagotavljanje strukture in podpore med učnim procesom. Starši pri tem lahko uporabijo raznolike strategije, kot so razlaga, postavljanje vprašanj, dajanje povratnih informacij in zagotavljanje primerov, da otroku pomagajo razumeti in obvladati nove veščine.
3. Podpora in spodbuda k samostojnosti
Kljub temu, da je podpora v samem procesu vzgoje pomembna, naj starši otroku dovolijo prevzeti pobudo in samostojno reševati težave, kadarkoli je to mogoče. Pri tem bo otrok razvijal samozavest in spretnosti, ki jih potrebuje za samostojno razmišljanje in reševanje izzivov.
4. Dialog in sodelovanje
Še eden izmed naukov za vzgojo srečnega otroka je to, da starši sproti komunicirajo z otrokom, poslušajo njegove zamisli in občutke, ter mu dajejo povratne informacije. Tovrstni dialog in sodelovanje pomagata razumeti otrokove potrebe in omogočiti sprotno prilagajanje pristopa, ki je blizu njegovim potrebam.
5. Prilagodljivost
Starši naj bodo navsezadnje tudi prilagodljivi in pripravljeni spremeniti trenutne metode učenja in podpore glede na otrokov napredek in spremembe v razvoju. To otroku omogoča, da se lahko sooča z novimi izzivi v koraku z njim primernim tempom.
Če na kratko povzamemo, starši, ki v praksi uporabljajo teorijo, ki jo je v svet razširil Lev Vigotski, podpirajo razvoj svojih otrok na način, da jim nudijo ustrezno pomoč, ko je potrebna, spodbujajo njihovo samostojnost in aktivnost ter s sprotnim dialogom ugotavljajo, kdaj je potrebno spremeniti pristop. Tovrstne smernice imajo lahko na otrokovo uspešnost pomemben vpliv tako rekoč na vseh razvojnih nivojih.
Vir: zadovoljna.nova.rs
Preverite še podkast epizodo s psihoterapevtom:
Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković