Pogosta so vprašanja, kako naprej po ločitvi, o skrbništvu nad otrokom, preživnini in času, ki naj bi ga otrok preživel pri drugemu staršu. Zato tokrat nekaj več o tej zelo pogosti in pereči tematiki.
Koncept skupnega skrbništva je malce hecen, ker od nekdanjih zakoncev zakonsko predvideva, da bosta kljub ločitvi zmogla in znala biti ustrezna, zrela in odgovorna odrasla človeka, ki se bosta znala sporazumno in spodobno meniti o otroku, njegovih potrebah in na splošno, da bosta znala poskrbeti za njegovo blagostanje, kakršno naj bi bilo, če bi kot družina ostali skupaj. A kaj, ko je to v realnosti dostikrat nemogoče, saj sta partnerja šla narazen prav zaradi tega, ker se nista znala ali zmogla sporazumevati v vsakdanjem družinskem in partnerskem življenju, tako da od njiju pričakovati, da bosta po ločitvi postala naenkrat zrela in se bosta znala pogovarjati in poslušati, je morda kdaj utopično.
Skratka, skupno skrbništvo nad otroki pomeni, da si starša delita otroke. Se pravi, da na primer en teden preživita pri mami, drugi teden pa pri očetu, določi se, katere počitnice bodo preživeli s katerim od staršev in tako gre življenje naprej. Pomembno se je zavedati, da je partnerske zveze konec, odrasla človeka pa naj se zavedata, da bosta za vedno starša otrokom in tega se ne da zanikati ali spremeniti. Zato vedno svetujem tudi, da čeprav ločeni starši, naj vseeno premorejo toliko strpnosti in razumevanja, da zmorejo med seboj sodelovati že zaradi otrok, ki tako ali tako čutijo mnogo stisk zaradi razpada družine. Pa še na nove okoliščine so morajo otroci privajati ter na to, da bo odslej življenje potekalo nekoliko drugače.
A kot sem že nekajkrat omenila v prejšnjih prispevkih, so otroci trpežna bitja, ki pa za zdrav čustveni in psihični razvoj potrebujejo potrditev, da so ljubljeni, sprejeti točno takšni, kot so, ter da se oblikuje varno zavetje, pa četudi v dveh različnih novih domovih.
Otroku naj se iskreno (starosti primerno) pove, kaj se dogaja, kakšna bo bodoča ureditev ter da se bosta oba starša trudila za otroke skrbeti vsaj približno tako, kot ko so živeli skupaj.
Pogosto se pojavlja tudi vprašanje ločenega partnerja, ki ga zanima, v kolikšni meri lahko posega v novo partnersko zvezo bivšega zakonca, ker bo navsezadnje otrok zdaj več časa živel z neko drugo osebo, in ne s samim biološkim staršem. Kako to stisko razrešiti? Predvsem se je treba zavedati, da se v odločitve bivšega partnerja ne more več vmešavati. In treba je sprejeti, da bo otrok imel novo družino, sčasoma lahko pri obeh starših. Pisala sem že o sestavljenih družinah in o njihovih izzivih, ker takšnih družin z deco iz prejšnjih zvez in po možnosti še s kakšnim skupnim otrokom je vse več. Tudi to je realnost.
Glede preživnine se tudi krešejo mnenja. Ta denarni znesek je namenjen otroku in pokrivanju njegovih potreb. Če se starša zmoreta sporazumeti, da si bosta delila vse stroške, potem tudi preživnine ni, saj so otroci pri obeh enako dolgo in so stroški enakomerno porazdeljeni. Če pa je otrok dodeljen v skrbništvo zgolj enemu staršu, potem drugi plačuje njegove stroške v obliki preživnine. Višina je seveda individualno določena. In kar je najpomembneje: starši, nikar se ne cufajte za euro ali dva, koliko več ali manj se bo plačal kakšen otrokov strošek, temveč poskrbite, da se vaš otrok ne bo počutil vrednega.
Posvetite se otrokom, negujte čustveno starševsko vez z njimi in poskušajte z bivšim ali bivšo zrelo sodelovati pri vzgoji in zdravemu razvoju otrok! Ne pozabite, to je velika in vseživljenjska odgovornost.
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na info@svetovalnica.si ali pokličite 031 666 168.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?