Pogovor je srce vsakega odnosa. Problem lahko sicer pozabimo ali se pretvarjamo, kot da ga nikoli ni bilo, vendar bo potem naš odnos krhkejši in v njem se ne bomo več počutili varne.
Zato se je vredno zavedati, da je pogovor srce in motor vsakega odnosa.
Žal je v življenju vse preveč ovir za izpolnjujoč in odkrit pogovor.
Zanimiva je tudi teorija Carela Rogersa, uglednega psihologa, ki primerja nas, povprečne ljudi, s človekom, ki mu je spodrsnilo in je padel v samoten, prazen in globok vodnjak. Ujete v vodnjaku se nas poloti občutek osamljenosti. Počasi se v nas razvijajo frustracije, ker sami ne moremo splezati iz vodnjaka in ker ne vemo, ali bo kdo slišal naše klice na pomoč.
Če se dobro poslušamo in opazujemo, vemo, da podobni občutki rasejo v nas tudi tedaj, kadar želimo s kom podeliti svojo misel, kakšno izkušnjo ali morda zgolj preprosto šalo. Kmalu pa razočarano ugotovimo, da drugi sploh ni slišal, kaj mu sporočamo. Na nas je, da to najprej spremenimo pri sebi in da postanemo dober poslušalec ter v pogovoru sodelujemo aktivno.
Kaj nas ovira pri poslušanju
1. Ali vedno vemo, kaj drugi hoče?
Ena izmed pogostih ovir na poti dobrega poslušanja je, da se prepuščamo 'branju misli', tako da presojamo namere in vzgibe drugih ljudi. Seveda je posledica ta, da pogosto zgrešimo namen oziroma bistvo sporočila, ki ga je drugi želel z nami podeliti.
Ni dobro, da se počutimo prepričane vase, vedno moramo preveriti svoja predvidevanja. Ljudje smo preprosto preveč zapleteni in preveč različni, da bi se lahko prepuščali ugibanju.
2. Ali vemo, o čem teče beseda?
Vsak izmed nas živi v svojem notranjem svetu. Svetu svojih miselnih in čustvenih kombinacij, ki so nastale kot posledica preteklih izkušenj. Lahko bi dejali, da živimo vsak v svojem 'filmu'.
Če želimo spoznati vsebino drugega filma, moramo predvajanje svojega za nekaj časa ustaviti in se posvetiti filmu našega sogovornika.
3. Ali vemo, o čem govori naš sogovornik?
Naši dobri nameni so lahko ovira, da drugega ne slišimo. Postavimo se v vlogo nekoga, ki vse ve in vse zna. Razvijemo celotno analizo in strategijo za rešitev drugega, ki pa sploh ne prosi za pomoč. Ob vsem tem pa se počutimo krasno, ker smo svoje poslanstvo svetovalca in rešitelja dobro opravili.
4. Ali smo občutljivi za napake drugih?
Pojavi se vprašanje, zakaj smo za določene napake, ki jih opazimo pri drugem, tako zelo občutljivi, nekatere druge pa nas sploh ne motijo.
Če iskreno pogledamo vase, bomo morda ugotovili, da nas pri drugem najbolj moti prav to, kar pri sebi pogosto prezremo. Drugi so naše zrcalo.
Kadarkoli se obnašamo tako, da odvračamo pozornost od drugega, to predstavlja oviro. Vsaka ovira pa preprečuje, da bi resnično slišali, kaj drugi želi deliti z nami. Tako naš odnos postaja površinski in naša osamljenost vse večja, težav pa cel kup.
Ko se bomo naučili pravilnega in iskrenega poslušanja, bo tudi pogovor veliko bolj kakovosten.
- Spoznavanje sebe in drugega skozi poslušanje in pogovor nam bo pomagalo, da bo naš življenjski mozaik barvit in raznolik.
Vsak delček mozaika ima svoj pomen in kaže celotno podobo človek. Ko se koščki zlijejo v jasno podobo, je tudi pogled v zrcalo veliko lepši.
- S svojo pozornostjo poslušanja in jasnostjo odgovorov gradimo most do sočloveka.
V neuspešnih pogovorih nismo razočarani le nad drugim, ampak tudi v prvi vrsti sami nad seboj. Zato je iskren pogovor lahko najlepši dar. Bodimo hvaležni vsem, ki so nam naklonili nasmeh, dobro voljo in pogovor ter nas znajo vedno poslušati in slišati!
Pogovor je dejansko dar, ki ga je treba uporabiti, da se razreši težava, prijateljstvo ali okrepi zveza, in kar je najpomembnejše, prijatelju ali partnerju še bolj zaupamo.
Napisala: Darja Delavec. Članek iz revije Liza.
Preberite še:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?