Moški potrebuje mnogo impulzov bolečine, dejstev in strahu, da spregleda, kako je tudi sam prispeval k temu, da je njegova partnerska zveza ogrožena in da bo ravnokar zadnji vlak morebitne sprave odpeljal.
Zadnje tedne sem priča zanimivemu dogajanju: množično prihajajo pari na svetovanje, kjer se je partnerica odločila, da ima po mnogo letih dovolj 'gluhega' moža, ki je ne sliši v njenih prošnjah, da je več doma, da se bolj posveča vzgoji otrok in njej, da se ne gre več slepih miši in tega, da je sama za vse, mož pa zna zgolj povedati, da dela in da nosi domov denar, ki ga tudi ona z veseljem zapravlja.
Možu da še eno možnost v smislu, da je res poskusila vse, da se še poskuša rešiti zvezo s tem, da gresta na partnersko terapijo in svetovanje, in če je tudi na svetovanju ne bo slišal, potem bo zagotovo zaključila poglavje zakona oziroma partnerske zveze. Dama ima pač vsega dovolj. In te dame so stare od 30 do 70 let.
Kakšna je posledica takšnega ultimata žene možu?
Strah. Panika. Histerija. Obljube. Načrtovane spremembe. Raj na zemlji. Pozornost. Moškega opazujem in vidim, kako je v stiski. Ne razume nenadne spremembe pri ženi, ni mu jasno, kaj za hudiča se je spremenilo tako rekoč čez noč. Pa saj sta živela lepo, nič jima ni manjkalo, občasno so bili nesporazumi, ki pa sta jih zgladila, saj kje pa ni kregov, to je pač normalno ...
Vse to so pojasnila moža, ko začenja razumevati, da njegovo videnje zakona in zveze ni bilo tako fajn, kot je mislil, da je, in da je njegova draga bila vsa ta leta neslišana in preslišana, zavrnjena, nerazumljena, kdaj tudi ponižana in omalovaževana.
Ker vse te očitke posluša zdaj od nje, ki se je odločila, da bo svojo stisko končno obelodanila tako, da jo bo končno, po mnogih letih slišal. Ker imata oba priložnost povedati, kako vidita svoje razmerje ter kaj pričakujeta od njega in kaj lahko spremenita, da bi prišlo do napredka, mož začenja dojemati, da je vrag odnesel šalo.
Ko moški sprevidi, da bo v kratkem ostal sam, otroci gredo po navadi z mamo (če še niso odrasli), da ne bo več 'hotelskih' storitev in nič več ne bo samoumevno, ga zagrabi panika, stiska in gost strah. Kajti številni moški niso navajeni biti sami, četudi znajo vsa gospodinjska opravila in jim skrb za čistočo ne predstavlja tabuja. Četudi so zelo zaposleni in so uspešni poslovneži, ki lahko plačujejo čistilko, pa likarico in gospodinjo, pridejo v stanovanje brez žene in otrok. Ne znajdejo se, ne vejo, kaj bi, čeprav sprva mislijo, da si bodo končno oddahnili od 'babe', ki jim je kar naprej nekaj dopovedovala pa sitnarila, pa je itak niso poslušali, kaj šele razumeli. Ampak kmalu se začne obdobje streznitve in groze pred tem, da bodo takole preživeli še tistih nekaj let.
Ko je mož soočen z veliko odločenostjo svoje žene, da ga zapusti, ker enostavno noče in ne more več biti samoumevna in ji je dovolj poniževanj, potem se dostikrat zgodi, da mož ženi očita tele besede: "Ja zakaj me pa nisi posedla in mi tako dolgo dopovedovala, da nisi srečna, da ne moreš več in da potrebuješ več moje pomoči, dokler ne bi razumel ..."
A vidite tole hecno situacijo? On njej v stiski, ko je pritisnjen v kot, očita, zakaj se ni ona dovolj trudila, da mu dopove, da se ne gre več! Narobe svet.
Je pa tudi res, da mnogo žensk ne zna ali ne more povedati partnerju svojih stisk in težav tako, da bi jih sploh razumel in slišal. Ker preveč zakompliciramo. Ker mislimo, da on ve, kaj se nam plete po glavi. Ker smo na začetku zveze preveč razumevajoče. Ker ne znamo pravočasno reči ne in se postaviti zase.
Zato vedno trdim, da smo tako moški kot ženske v enaki meri odgovorni za uspeh ali poraz partnerskih zvez. Komunicirajte, ljubite se, negujte svojo pripadnost in pozornost, nihče ni samoumeven. Rutina je prepovedana.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"