Ja, obstajajo tudi napake, ki jih enostavno moramo narediti. Skozi svoje napake se največ naučimo. Vsaj tako pravijo tudi starejši ljudje. Jim lahko verjamemo?
Starši smo včasih otroku rekli, da ni nujno, da izvaja neko tvegano aktivnost, saj se lahko poškoduje, ampak otrok je vseeno z vso vnemo kolesaril po potki, polni grčastih korenin, in na sredi poti padel s kolesa ter si potolkel koleno.
Kaj s to prigodo želim sporočiti?
Da vsak od nas dela napake in četudi smo lahko vnaprej na njih opozorjeni, jih očitno moramo žal skusiti na lastni koži. Ko začne prekleto boleti, potem mogoče začnemo razmišljati tudi o tem, da bi se v bodoče poskušali izogniti ponavljanju napake, ki nas je pripeljala v neprijetno stanje.
A delanje napak je pač stvaren proces tekom našega dihanja in bivanja na tem svetu. Dokler migamo in še malo brcamo, bomo delali tudi takšne in drugačne, večje in manjše napake. To je življenje. In seveda, kot to zahteva življenje, se prek padcev in bolečin, ki so bile posledice napak, tudi največ naučimo.
Zamislite se in si iskreno priznajte, katera je bila vaša napaka, ki vas je stala največ živcev, miru, spanja pa morebiti tudi denarja. Kaj ste se iz nje naučili? Ali jo boste ponovili?
Seveda je na vsakem vogalu mogoče prebrati en ali dva oceana priročnikov in učbenikov, kako ne narediti napak, pa kako se jim izogniti, pa kako srečno živeti do konca svojih dni. In kaj se dogaja, kljub prebranim zilijon knjigam ali spletnim napotkom? Seveda, še vedno bomo naredili točno takšno napako, ki je opisana mogoče kot fatalna, poleg pa ste še prebrali, kakšne vse posledice boste fasali, ko jo boste naredili. Torej teoretično vse veste, v praksi pa jo zopet naredite.
Poskušam povedati, da ima vsak od nas svoje izzive in način spremljanja realnosti, ki nas vodi do tega, da izkustveno ugotovimo, kaj je za nas v redu in čemu se rajši izogibamo. Sama pravim, da je večina odločitev sicer včasih na prvi pogled videti kot napaka, a se običajno sčasoma izkaže, da sem se prav na takšnih tveganih dogodkih največ naučila, pridobila izkušnjo, ki je ne bi več ponovila, ter se tako nekaj novega naučila. Če bom vedela, da mi novo pridobljena modrost daje možnost, da nečesa ne ponovim na boleč način, bom ta bonus tudi izkoristila. Poanta je, da sem se naučila svojo lekcijo, četudi na neki napaki in seveda je ta bolela.
Ko naredite napako, se številni počutite krive ali nesposobne, mogoče se krivite, da niste znali ali zmogli pravočasno predvideti dogodka, ki vas je pahnil v napako. To nima smisla. Je izguba vašega dragocenega časa, živcev in notranjega ravnotežja, saj imajo napake svoj namen in smisel, le ustaviti se je treba, pa o vsem skupaj razmisliti.
Tako boste sebe pripeljali do točke, ko boste vedeli, da ste vse naredili tako, kot je bilo v tistem trenutku najboljše ali najvarnejše. Če se je pozneje izkazalo, da je to bila napaka, tudi prav, ste pa iz vsega skupaj potegnili zelo dragoceni nauk.
Zato se sproti učite iz svojih napak, ne obžalujte jih in se ne kesajte preveč, temveč jih sprejmite ter absorbirajte kot del svoje osebne izkušnje. Tako boste v veliki meri zmanjšali možnost ponovitve. Ker vedno znova delati enake napake, ki so vas že teple in kazale, da nekaj ne delate prav, pač res nima smisla.
Napisala: Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok; foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"