Starševstvo poleg skrbi za otroke, podaja tudi temelje za otrokovo osebnost in prve življenjske izkušnje.
Starši, ki imajo narcistično osebnostno motnjo so pri vzgoji otrok poglavje zase, saj imajo v prvi vrsti otroke pogosto zaradi svojih izpolnitev potreb in uresničitev svojih pričakovanj ter sanj. Otroci so pogosto zgolj sredstvo skozi katerega lahko to storijo.
Bolj ko so narcistični starši zlorabljajoči, večja je verjetnost, da bodo travmatizirali svoje otroke. To lahko privede do strahovitega pristopa k življenju in do posttravmatske stresne motnje.
Kakšne posledice imajo odrasli, ki so jih vzgajali narcistični starši?
Neprestano obtoževanje sebe
Narcistični starši so lahko odkrito zlorabljajoči ali ne, vendar so skoraj zagotovo čustveno gluhi, preveč zaposleni s svojimi skrbmi, da bi slišali otrokove potrebe in upoštevali njegova čustva.
Ker čustveno občutljivi otroci, ki hrepenijo po ljubezni, ne morejo preprosto oditi skozi vrata in si poiskati nove družine, pogosto gojijo upanje tako, da prevzamejo odgovornost nase v smislu: »Jaz sem problem. Če bi bil jaz tišji, mirnejši ali srečnejši, mama ne bi kričala name, me ignorirala ali me ves čas kritizirala. Če se popravim, bom končno ljubljen.«
Negotovost v odnosih
Zaradi zanemarjanja, zlorabe ali čustvene odsotnosti narcističnega starša se pod vprašanje odraslega človeka postavi vprašanje, če je sploh varen v odnosih. To se lahko izkaže v dveh oblikah: kot izogibajoča navezanost, pri kateri odrasli svoje strahove obvladuje tako, da se zapira pred ljudmi (izogibanje tveganju biti odvisen od kogarkoli) in tesnobna navezanost, pri kateri je konstanta hrepenenje po ljubezni, ki se lahko kdaj kaže tudi kot čustvena odvisnost.
Kompulzivna skrb za druge
Narcistični starši lahko v svojih otrocih vzbudijo strah pred svojimi potrebami, ki jih zakopljejo tako, da postanejo kompulzivni skrbniki za druge in njihove potrebe, medtem, ko na svoje povsem pozabijo.
Otroci z bolj občutljivim temperamentom lahko postanejo prisilno nesebični skrbniki tudi za druge, kot da je edini način, kako lahko uživajo v tem, da drugim zagotavljajo toplino in skrb, ki ju sami nikoli niso bili deležni. Odrasli otroci staršev z narcistično motnjo morda celo sovražijo svoje potrebe in jih dojemajo kot breme za druge.
Nezaupljivost do ljudi
Otroci pustolovskega in odprtega duha se lahko na narcistično vzgojo odzovejo tako, da popolnoma opustijo čustveno bližino in verjamejo, da nikomur ne morejo zaupati ali se nanj zanesti. Takšno stanje je zelo težko in boleče, zato lahko me drugim zlahka povzroči veliko tesnobe.
Osredotočanje na osrečevanje drugih
Po karakterju občutljivejši otroci (ki so pogosto tudi empati), pogosto razvijejo osredotočenost na potrebe in osrečevanje svojih staršev. Svoje življenje organizirajo okoli sreče drugih, prepričani, da morajo potrjevati željam in muham svojih staršev ali preprečiti njihov naslednji izpad besa.
Tovrstna zloraba sproži stanje stalne pripravljenosti pred morebitno nevarnostjo, kar običajno vodi v kronično tesnobo, nenadne spomine na zlorabo, čustveno otopelost, ko se ljudje tako osredotočijo na preživetje, da izgubijo sposobnost, da normalno in mirno živijo v sedanjosti.
Povzeto po: yourtango.com
Morda vas bo zanimalo tudi:
Modra soba: Kako se bolečine in čustvene travme izražajo skozi intimno komunikacijo?
Pogovoru lahko prisluhnete tukaj: