Verjetno se boste tudi sami zamislili nad dejstvom, da se nekateri otroci zatekajo k nasilju kot metodi reševanja nesoglasij. Kaj menite, koliko so običajno stari otroci, ko se začnejo nasilno in dominantno vesti do svojih vrstnikov?
No, malce še ugibajte, jaz pa vam bom postregla z dejanskim primerom, ki se vam bo morebiti zdel tako nor, da boste podvomili o resničnosti navedb. No, lahko je pa pač tudi izmišljen. Žal ni.
Deklice v drugem razredu osnovne šole so sošolke. Ena od njih si je zamislila, da je več od drugih in si je podredila nekaj drugih sošolk, ki so se z njo igrale in jo poslušale. Nekaj deklic pa se ni želelo igrati z njo in jih ni zanimalo mnenje sošolke, ki se je naduto vedla do preostalih sošolk, seveda z izjemno svojih 'podložnic'.
Pa so se podrejene deklice zbrale okoli 'šefice', ki je imela idejo, da bo disciplinirala neubogljive sošolke tako, da jih je dobila na šolskem dvorišču med podaljšanim bivanjem in jih s kolebnico zvezala ter jim grozila, da jo morajo ubogati, ker v nasprotnem primeru bodo kazni še hujše. To nasilno dejanje so deklice tudi izvedle.
Nekaj deklic, ki so jih takole zvezale druge sošolke, se je osvobodilo tesnih vrvi, a o svoji stiski in doživetem nasilju niso mogle staršem spregovoriti takoj. Trajalo je kar nekaj časa, da je ena od njih povedala o dogodku svoji mami.
Zdaj ne bom razpravljala o tem, kje je bila učiteljica popoldanskega varstva, da tovrstnega nasilja ni opazila oziroma preprečila. To je pristojnost drugih organov.
Danes želim poudariti, da sem prepričana, da se je marsikdo od nas odraslih opazil v zgornjem primeru. Le da je zdaj bil prenesen na stopnjo šest- in sedemletnic.
Otroci opazujejo in se učijo od staršev
Ko nas otroci opazujejo, kako reagiramo v stresnih situacijah, kakšne metode izvajamo, ko nam neki človek ni po godu ali bi ga radi dominantno nadvladali, ko komentiramo svoje videnje nekega dogodka, pa nas naš ciciban pri tem posluša, mu nehote vcepimo svoje videnje neke situacije, drugega človeka ali kako ne znamo sodelovati, temveč se vedno prerivamo za oblast v smislu, kdo bo koga prej obvladal in ga porazil.
Odrasli ljudje zelo redko ugotovimo, da je bolj primerno, manj boleče in ima veliko več uspeha, če sodelujemo, se znamo pogovoriti in se tudi kdaj podrediti, ko je tako primerno za vse vpletene.
Je pa že tako, da smo ljudje bitja, ki potrebujemo vodje, ki mu najrajši slepo zaupamo. Kakor nam vodja naroči, večinoma to brez težav izpeljemo in pri tem ne razmišljamo, ali je to v redu ali ne. Tudi zgoraj opisane deklice so zgolj ubogale ukaz dominantne sošolke, da morajo druge, neubogljive deklice prijeti in jih zastrašiti.
Ali se lahko česa naučimo iz vedenja otrok, ki so prekopirali vzorec svojih staršev? Prepričana sem, da ima deklica, ki si je vzela vlogo dominantne sošolke, doma starša, ki se najverjetneje arogantno in vzvišeno obnašata do soljudi ali pa celo drug do drugega.
Deklica je priča neprimerni klimi, ki vlada med staršema in njunim reagiranjem na okolje in impulze, ki vdirajo v njihovo družino. Deklica se uči s poslušanjem, predvsem pa s spremljanjem vedenja staršev.
Odrasli seveda delujemo in reagiramo tako, kot nam hipno najbolj ustreza. Ego se oglasi v nanosekundi in delujemo tako, da ne pomislimo, da nas par zvedavih očk opazuje, kako se bomo odzvali na nepokorščino, provokacijo ali zgolj na neko nepomembno opombo.
Zato bom spet ponovila, kot že ničkolikokrat do zdaj: starši, prosim, bodite pozorni na svoje vedenje, imejte v mislih, da vas otrok opazuje in vrednoti bolj, kot pa besede, ki jih od vas sliši.
Nasilje se zelo pogosto prikrade v odrasli svet obračunavanja z okoljem, ne pustite, da se vaš otrok v to zaplete že v najbolj zgodnji dobi, ko vas gleda in posluša. Bodite kakovosten vzor in model, kakršen želite, da bo vaš otrok, ko odraste.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok; www.svetovalnica.si
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?