Zakaj starši vpijejo na svoje otroke? Ker se počutijo razočarane, nemočne. V trenutku, ko jim vse uide izpod nadzora, imajo pač občutek, da je vpitje še edino, kar jim preostane. Povedano z drugimi besedami, v resnici sploh ne razmišljajo, kaj delajo, ampak le spontano odreagirajo.
Seveda se staršem jeza, ki nato preraste v glasni izbruh, počasi nabira. En prepir sledi drugemu, ta tretjemu in starši so vse bolj razočarani, ker jih njihovi otroci preprosto ne poslušajo in ne upoštevajo njihovih navodil. In na koncu, namesto da bi se spopadli z grdim vedenjem svojih potomcev, začnejo vpiti.
A seveda nikar ne mislite, dragi bralci, da morate biti popolni, tudi najboljši starši včasih vpijejo. Strokovnjaki tudi pravijo, da ni prav nič narobe, če z otroki govorite s strogim in ostrim glasom. Vendar kričanje največkrat niti ne pomaga niti ni povezano z otrokovim grdim vedenjem.
Če opazite, da zelo pogosto kričite na svoje otroke, potem morate nehati, saj jim na zelo slab način kažete, da se ne nadzorujete. In če vi nimate nadzora nad položajem, potem otroci začnejo avtomatično razmišljati, da ga morajo prevzeti oni. In seveda, kar je najhujše, otroci se ob starših, ki se ne zmorejo nadzorovati, ne počutijo varne.
Ne bodite slab in glasen zgled
Tudi starši se bodo počutili veliko bolje, če bodo pametno in strpno vzgajali svoje otroke, zagotovo občutek po kakšnem večernem vsesplošnem družinskem vpitju tudi za starše ni najboljše.
Ko kronično vpitje staršev postane navada, imajo seveda tudi otroci občutek, da lahko za vsako stvar vpijejo. Starši s svojim zgledom otrokom kažejo, da je vpitje nekaj povsem normalnega, da je kričanje edini pravi odgovor na nemoč in frustracijo. Pravzaprav jih s kričanjem ne učijo ničesar pozitivnega, ampak to, da je življenje nekaj, česar človek ne more imeti pod nadzorom.
Kričanje ni nobena rešitev, saj težave ne bodo kar izginile. Tudi vedenje otrok se ne bo nikoli spremenilo, saj se bodo naučili počakati, da starši nehajo kričati, in potem bodo pač nadaljevali svoje početje. Sčasoma se otrok le nauči, da starša kričača preprosto izklopi.
Spremenite vedenje
A zapomnite si, vedno je čas, da spremenite svoje vedenje. Če se kdaj zalotite, kako neumno in brezglavo vpijete, se ustavite, pomirite in umaknite. Distancirajte se od situacije, problema, vzemite si 10-minutni odmor in se nato vrnite k otrokom ter jim z normalnim glasom povejte, da bi se radi pogovorili o njihovem vedenju.
Počakajte 10 minut ali 24 ur:
Ko vas zgrabi, da bi spet začeli kričati na otroke, petkrat globoko vdihnite in počakajte. Vzemite si vsaj deset minut, še bolje 24 ur, nato pa se z otrokom pogovorite o njegovem neprimernem vedenju. Največkrat se tako ali tako prepiramo zaradi manj pomembnih stvari, razmetanih oblek, čevljev …, zelo redko je na sporedu kaj, kar ne more počakati.
3 nasveti, kako brez vpitja otroke pripraviti k poslušanju:
Šepetajte
Če boste šepetali, je veliko možnosti, da bodo otroci utihnili, da bi vas lahko slišali. Ko vas vprašajo, kaj ste rekli, šepetajte glasneje, da vas bodo slišali. Zanesljivo bodo tudi sami zmanjšati jakost glasu.
Vzemite odmor
Otroci radi odgovarjajo in se prepirajo s starši. Mirno jih opozorite, da ne nameravate kričati. Opozorite jih, da si boste vzeli odmor (pri športu temu rečejo time-out) in da vas lahko, ko bodo pripravljeni na miren pogovor, najdejo v drugem prostoru, na primer v kuhinji.
Znižajte glas
In nikar ne pozabite: ko otroku dajete nalogo ali, bolj grobo rečeno, ukaz, na koncu stavka znižajte glas. Stavek se ne sme slišati kot vprašanje, ampak kot komanda.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?