V zadnjem času pogosto slišim zgodbe žensk, da so sicer poročene oziroma imajo partnerje in z njimi otroke, a da jih ne vidijo pogosto. Debelo gledam, kako jih ne vidijo, če živijo skupaj?
Pa mi razložijo, da njihovi moški delajo pozno v večer in prihajajo po celem dnevu odsotnosti pozno domov. Imajo slabo vest do otrok in s tem škodijo zdravi vzgoji.
Ko namreč oče pride utrujen in izmozgan domov in po celem dnevu ugleda svojo navihano dveletno hčerkico, ki hoče od njega tisoč in eno stvar, ji v vsem ugodi, saj ima slabo vest, da ni bil poleg vse ure poprej. S tem, ko je ugodil in omogočil svojemu otroku vse, kar si je ta zamislil, je direktno porušil vsa prizadevanja partnerice, ki je ves dan bila sama z otrokom in mu je postavljala meje, zahtevala kaj do njega in tudi kaznovala prestopke.
A kaj, ko se ves njen trudi za zdravo starševstvo poruši tisti hip, ko partner dovoli vse tisto, kar ona ni. Ko ga prosi, naj tega ne počne in naj skupaj z njo drži, kar se tiče vzgoje, ji zagodrnja, da ima slabo vest in da naj mu da mir, da on že ve, kako pa kaj, ter da ne bo škodilo, če otroku kdaj dovoli to in ono.
Seveda, če bi se to le občasno dogajalo, ne bi bilo velike drame. Problem imamo v tem, ker se to razvajanje iz vzroka slabe vesti očeta dogaja venomer znova in ni izjema, temveč je pravilo.
Zakaj pa je to problem, se boste verjetno povprašali, predvsem starši z majhnimi otroki.
Za moje pojme je to zelo nevarno početje, predvsem za otroka, ki ga tako naučimo manipulacije in kako doseči, kar si zamislijo, torej vedno znova hočejo, da so njihove potrebe hipno zadovoljene.
A kot verjetno vsi vemo, to v realnem življenju ni možno in ena od zahtevnih nalog starševstva in usklajene vzgoje je, da otroka naučimo tudi tega, da ne more vedno imeti vsega, kar hoče, takoj. Seveda se otrok upira, joka, meče po tleh, trmari in kako drugače izsiljuje svojo zahtevo po neki igrači ali priboljšku, a mi starši smo tisti, ki tega vedno ne dovolimo in postavimo določeno omejitev. V mislih imejmo, da s tem, ko otroku vsega ne dovolimo, krepimo njegovo zavedanje, da ni vse samoumevno in da se je treba držati določenih pravil, za katera sami starši vemo, da so zdrava za otroka.
Ko pride očka domov in deklica hoče pred večerjo pojesti še čokoladico, ji očka to dovoli, jo pocrklja in s tem umili svojo slabo vest, ker ni bil čez dan več doma. Čeprav ga partnerica prosi, naj otroku ne da sladkorja pred večerjo, on to stori. In konflikt med partnerjema, ne več zgolj staršema, je tukaj, ogenj v strehi pa tudi.
Kot vidite, je potrebne zelo malo nepozornosti, pa se naredi ogromna škoda.
Se sprašujete, kje?
Najprej pri otroku, ker se ga razvaja in ta dobi občutek, da je v središču sveta in da mu pripada vse, kar hoče. Nauči se manipulirati, kar lahko vodi v otrokove poznejše velike težave v komunikaciji, saj ljudje, ki jih bo hotel izsiljevati in manipulirati z njimi, tega ne bodo hoteli in odrasel otrok bo nesrečen, jezen in v močni frustraciji, da ga okolica ne mara.
Kot drugo, partnerja, ki ne držita skupaj kot starša in si nasprotujeta v zdravih vzgojnih principih, slej kot prej zapadeta v močne konflikte, ki se seveda prelivajo tudi na druga družinska področja. Sledijo očitki, zamere in slaba volja, saj se mami zdi, da je partner ne upošteva in ne spoštuje njene želje, naj otroku ne da sladkarije pred večerjo, oče pa je utrujen in željan pozornosti otroka, ne glede na pritožbe žene, zato tvega zaradi lastne slabe vesti razdor z njo.
Bilo bi super, če ozavestite, da je za otroka najpomembneje, da starša prvenstveno držita skupaj v vzgojnih momentih, razvajanje pa je na sporedu le občasno in še to, ko se oba starša s tem strinjata. Bi šlo, dragi moji mladi starši?
Napisala: Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel.št. 031 666 168. Več na www.svetovalnica.si in www.facebook.com/Svetovalnica.