Mlajši je otrok, ko se začne učiti nov jezik, bolj naraven in enostaven je način učenja. Za vse otroke pa velja, da je optimalni čas za učenje tujega jezika pred njihovim dopolnjenim šestim letom starosti, saj otrok z učenjem takrat dodatno spodbuja miselne povezave v svojih možganih in z učenjem uporablja večje število nevronov, ko bi jih sicer.
Helen Doron je direktorica in ustanoviteljica jezikovih centrov Helen Doron Early English in avtorica metode zgodnjega učenja angleškega jezika Helen Doron.
Angležinja po rodu je svojo strokovno pot začela že med študijem lingvistike in francoščine na univerzi University of Reading v Angliji, pozneje je poučevala na francoski univerzi Poiters in nato svoje šolanje zaključila še z magisterijem iz lingvistike.
Helen je od nekdaj zanimal naravni in neverjetno hitri način otrokovega dojemanja novega jezika, ki se ne odvija po ustaljenih vzorcih učenja, kot sta branje in pisanje, temveč skozi razumevanje in govorjenje.
Zato je pri razvoju svoje metode zgodnjega učenja tujega jezika poseben poudarek namenila uporabi glasbe in pesmi, s katerima otroci hitreje usvajajo besedišče in slovnico novega, tujega jezika.
Pesmi, ki so jih v centru Helen Doron razvili za učenje angleškega jezika, so napisane prav za potrebe dodatne stimulacije učenja na zabaven način.
Kakšna je vaša vizija?
Helen: Že od začetka sem si želela, da bi imel vsak otrok možnost zgodnjega razvoja potenciala in da bi starši razumeli, kako pomembno je, da se otroka spodbuja pri naravnem načinu učenja.
Želela sem si, da bi se vsak starš zavedal, kakšen je potencial njegovega otroka, in da lahko skozi razumevanje pomembnosti zgodnjega učenja otroku zagotovijo trdne temelje za poznejše usvajanje novih znanj ter mu tako zagotovijo vstopnico v boljšo prihodnost.
Svojo metodologijo zgodnjega učenja sem začela uporabljati pri učenju angleškega jezika za otroke, saj prav dodaten jezik, ki se ga otrok uči od rosnih let, najbolj spodbuja razvoj možganov, in kot so pokazale številne raziskave, s tem pomembno prispeva k razvoju otrokove splošne inteligence.
Seveda pa si želim, da bi vsak otrok imel možnost na podoben način spoznavati tudi druga znanja, od matematike do enciklopedičnega znanja.
Pomembno je, da otroka že v zgodnjih letih izpostavljamo znanju na igriv, zabaven in lahkoten način, ki se prilagaja starosti in otrokovim sposobnostim razumevanja. Le tako dosežemo rezultate. To je bila moja prva želja pred skoraj tremi desetletji.
Veseli smo, da smo danes v svetu poznani po naši metodologiji zgodnjega učenja angleškega jezika, s katero se je v treh desetletjih angleščine naučilo več kot milijon otrok z vsega sveta. Moja vizija in želja je, da bi imel vsak otrok dostop do načinov učenja, primernih njegovi starosti, saj bomo s tem otrokom po svetu zagotovili svetlejšo prihodnost.
Govorite več jezikov? Kaj pa vaši otroci?
Helen: Tekoče govorim tri jezike – francosko, hebrejsko in seveda angleško. Veliko slabše, pa vendar, govorim še nemško in arabsko. Moji otroci so dvojezični, saj vsi govorijo angleško in hebrejsko. Sin tekoče govori še rusko in korejsko, hčerka pa špansko in portugalsko.
Vaše skupine oziroma razredi so majhni. Zakaj?
Helen: Otroci od tretjega meseca do 18. leta starosti se angleškega jezika učijo v majhnih skupinah, in sicer od 4 do 8 otrok na posamezno starostno skupino.
Vsak otrok ima veliko učiteljeve pozornosti, ta med učenjem vsakemu dopušča veliko možnosti, da se izkaže in splete nove prijateljske vezi z drugimi otroki.
Otroci se učijo skozi razumevanje zvoka in fonetike, ki ju ponotranjijo skozi igro, ples in preostale dejavnosti. Starejši otroci združujejo svoje znanje s podobnim načinom učenja kot mlajši, le da se dodatno učijo še branja in pisanja.
Kako je možno otroka pri treh mesecih učiti tuji jezik?
Helen: Vsak otrok že zelo zgodaj začne zaznavati okolico, ki ga obdaja. Tako je tudi z jezikom. Mamice in očetje se z otrokom od rojstva pogovarjajo v maternem jeziku, otrok pri treh mesecih pa se na zvoke, gibanje ter na stimulacije iz okolja odziva.
Podobno je z učenjem angleškega jezika v centru Helen Doron. Naš način poučevanja sledi metodi učenja maternega jezika, zato je učenje povsem naravno. Otroci že zelo zgodaj z odzivom na okoljske stimulacije pokažejo razumevanje.
Kako lahko starši krepimo znanje angleškega jezika z vašo metodo?
Helen: Ko tečaj obiskujejo skupaj z otrokom, izkusijo otroštvo v angleščini. Prepričana sem, da ne moreš reči, da zares poznaš jezik ali njegovo kulturo, če ga ne doživiš kot otrok, in ta del potem vedno manjka.
Da bi zares obvladali neki jezik, ga moramo doživeti skozi oči otroka. Sami odrasli bi se ob tem počutili neumno in neprijetno, medtem ko se zdi popolnoma naravno, če to doživimo skupaj z otroki.
Na tak način bo jezik odraslih krasno obogaten z izkušnjo, ki bi jo sicer lahko doživeli samo kot otroci. Končno bodo tudi odrasli lahko imeli izkušnjo otroštva v angleščini, ki je prej niso imeli, saj so se jezika začeli učiti pozneje. To je izjemna izkušnja za starše.
Zakaj bi dojenčke in majhne otroke učili angleščine kot drugega ali tretjega tujega jezika?
Helen: Številne mednarodne raziskave so pokazale, da človeški možgani v prvih šestih letih življenja dosežejo 'vrh' razvoja. Zgodnje učenje tujega jezika pomaga pri razvoju otroka in razvoju možganske skorje (auditory cortex), kar stimulira otrokovo splošno inteligenco.
Kljub kompleksnosti, vpletenih v procesu učenja tujega jezika, otrok navadno obvlada enega ali več jezikov do tretjega leta starosti.
Mlajši je otrok, ko se začne učiti nov jezik, bolj naraven in enostaven je način učenja, jezik hitreje pridobi domačnost zvokov, kar mu pomaga pri razvoju pravilnega naglasa in pozneje slovnice jezika, ki se ga uči.
Ali se angleščine kot drugega jezika lahko uči otrok s posebnimi potrebami?
Helen: Vsekakor. Tudi otroci s posebnimi potrebami se učijo maternega jezika, kajne? Učijo se posebnosti jezika, ki je okoli njih, in ga sčasoma ponotranjijo.
Za otroke s posebnimi potrebami je še bolj pomembno, da se jezika učijo zgodaj. Hitreje ko bodo izpostavljeni jeziku z našo metodo učenja, hitreje in boljše se bodo tujega jezika učili in ga usvajali tako, kot usvajajo materni jezik.
Za vse otroke pa velja, da je optimalni čas za učenje tujega jezika pred njihovim dopolnjenim šestim letom starosti, saj otrok z učenjem takrat dodatno spodbuja miselne povezave v svojih možganih in z učenjem uporablja večje število nevronov, ko bi jih sicer.
In prav to je pomembno za otrokov siceršnji razvoj, za razvoj njegovega potenciala in splošne inteligence, kar vpliva na njegov nadaljnji razvoj in sposobnosti učenja.
Posebej bi želela poudariti, da se prvih šest let otrokovega življenja nikoli ne da ponoviti. Naši možgani in način dojemanja ter usvajanja znanja se po šestem letu starosti spremenijo, znanje začnemo sprejemati po logični metodi učenja.
Enako velja za vse otroke, tudi za otroke s posebnimi potrebami. Njihova inteligenca se bo neverjetno razširila, če bodo v zgodnjih letih izpostavljeni pravilnemu načinu učenja. Imamo veliko izkušenj z otroki, ki imajo downov sindrom.
Prav ti se čudovito ujamejo pri učnih urah. Otroci so do obdobja, ko začnejo brati in pisati, povsem izenačeni, pozneje se vidijo razlike v dojemanju pisane in slišane besede. Prav zato je pomembno, da se otroke izpostavlja učenju jezika pred šestim letom starosti.
Ali lahko potem sklepamo, da gre svojo pot tudi razvoj možganov?
Helen: Nedavne raziskave kažejo, da večjezični ljudje uporabljajo več možganskih nevtronov kot tisti, ki govorijo en jezik – to navadno pomeni, da se možganska aktivnost večjezičnega posameznika v celoti bolj razširi.
Program Baby's Best Start poleg 'učenja' angleškega jezika vključuje tudi učenje znakov, s katerimi lahko otroci, še preden začnejo dejansko govoriti, svojim staršem nakažejo, česa si želijo.
Gre za razvoj posebnih gibalnih spretnosti, in to še preden se pri otroku dejansko razvijejo organi za govorjenje. Rezultati kažejo, da otroci, ki se učijo znakovnega jezika, prej spregovorijo, in kar je posebej pomembno, kar 70 odstotkov jih manj joka zaradi različnih frustracij, ko ne morejo povedati, kaj je narobe, česa jim primanjkuje ...
Program Baby's Best Start je svetovna novost, saj je na trgu šele tri leta. Z njim se spodbujajo vsa otrokova čutila, z gibalnimi vajami pa vestibularni sistem, ki vpliva na sluh, ravnotežje in razvoj številnih funkcij v otrokovih možganih.
Kdaj je optimalni čas za začetek učenja drugega jezika?
Helen: Optimalen čas, da se dojenčki 'naučijo' drugega jezika, je premosorazmeren z učenjem oziroma sprejemanjem maternega jezika. Dojenček, ki sliši in se odziva v dveh jezikih, bo odrasel z razumevanjem obeh.
Za otroka ni nič nenavadnega, da odrašča ob učenju dveh ali več jezikov, ob razumevanju razlik med njima – otrok ve, da se bo z babico pogovarjal v drugem jeziku kot z očetom (primer).
Ali se vam ne zdi, da je cena mesečnega obiska visoka?
Helen: Morda na prvi pogled. Dejansko pa vsak otrok z vpisom v center Helen Doron Early English dobi štiri učne ure na mesec in dostop do spletnega portala, na katerem z uporabniškim imenom in geslom dostopa do številnih 'podcastov', ki so del učnega materiala.
Vsakemu staršu tako že ob vpisu priporočamo, da otrok dvakrat dnevno, vsak dan, posluša del zvočnih zapisov, s katerimi sledi učnim uram. S tem obnavlja svoje že usvojeno znanje in se pripravlja na naslednji obisk centra Helen Doron Early English. Zvočni zapisi so sestavljeni iz otrokom všečnih in priljubljenih pesmic, ki so sproščujoče in zabavne.
Izkušnje kažejo, da si otroci z veseljem zavrtijo zvočne zapise in jih ne jemljejo kot dolgočasne ali obvezne. So del zabave. Na spletni strani vsak učenec dobi tudi dostop do Kangi kluba – to je interaktiven in posebej za Helen Doron razvit program ciljanih igric, ki so prilagojene otrokovi starosti in znanju. Tudi skozi te igrice se otroci pridno in veselo učijo jezika.
Kako lahko kakovostno nadzorujete delovanje vaših centrov po svetu?
Helen: Hvala za to vprašanje! Kakovosti sledimo na dveh ravneh – prva raven je poslovna, druga pa pedagoška. Vsi naši učitelji pred prvim srečanjem z otroki opravijo zahtevno šolanje, kjer jih naučimo metodologije in jih seveda preverimo.
Ker verjamemo, da se moramo v življenju nenehno učiti, so tudi naši učitelji izpostavljeni nenehnemu učenju in nadgrajevanju svojih učnih tehnik. Od učiteljev pričakujemo tudi povratne informacije, s katerimi dodatno izboljšujemo učne programe.
Vsi učitelji imajo nalogo, da spremljajo novosti, ki jih nato hitro vpeljejo v program, vsako leto organiziramo konferenco, na kateri se srečamo z vsemi učitelji in kjer si izmenjamo mnenja in predloge.
Koliko svobode dajete svojim centrom po svetu?
Helen: To je odvisno od posamezne države. Imamo primere, kjer so učni centri tudi pri notranji opremi povsem enaki.
V Sloveniji je nekoliko drugače, saj smo se morali zaradi velikosti vaše države nekoliko prilagoditi. Smo fleksibilni, seveda pa mora vsak učni center slediti ključnim postavkam franšize – učna metodologija, branding.
Vsak starš mora takoj vedeti, da je prišel v učni center Helen Doron Early English. Kurikulum in zahteve, ki jih imamo do učiteljev, so povsod enake. Če povzamem, razlike so lahko v notranjem dekorju, na pedagoški ravni pa so zahtevani programi usklajeni in enaki za vse države.
Ali je učenje tujega jezika lahko 'ovira' pri otrocih, katerih starša ne govorita omenjenega jezika?
Helen: Vsekakor ne. Od staršev ne pričakujemo, da bodo pri učenju angleščine pomagali. Lahko so prisotni na učni uri, doma otrokom omogočijo poslušanje zvočnih zapisov, za katere priporočamo, da jih otroci poslušajo vsaj dvakrat na dan ob igri, v ozadju. Načeloma pa od staršev drugega ne pričakujemo.
Ali se lahko zgodi, da bi pretiravali s paralelnim učenjem več jezikov? Kje so po vaših izkušnjah meje?
Helen: Vsak otrok se lahko uči več jezikov hkrati, le da se to učenje izvaja na sistematičen, lahkoten in zabaven način.
V večkulturnih družbah je lahko otrok tudi sicer izpostavljen ukrajinski babici po očetovi strani, romunski babici po materini strani, in če otrok živi na primer v Sloveniji, je v okolju izpostavljen še slovenščini. Tako se na povsem naraven način sočasno uči tri jezike.
In povsem preprosto in naravno je, da se tem trem jezikom doda še angleščina in otrok kmalu odlično usvaja kar štiri jezike. To so zelo vsakdanji primeri, s katerimi se pogosto srečujemo.
Napisala: Marija Kač v reviji Lisa
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"