TEGA raje ne govorite ljudem, ki so se znašli v stiski

Poplave so prizadele dobršen del Slovenije in za seboj poleg materialnega, pustile tudi mnogo čustvenih in psiholoških posledic pri ljudeh, ki so jih doživeli na svoji lastni koži.

Nekaterih stvari sicer ne moremo spremeniti, toda pri drugih imamo vpliv. To so medsebojni odnosi in komunikacija. V tem primeru predvsem komunikacija z ljudmi, ki so zaradi poplav doživeli velik pretres in čustveno stisko. Le-ta je namreč lahko spodbujajoča ali pa ravno nasprotno, še dodatno poslabša situacijo.

Česa se v pogovoru z osebo, ki je v stiski raje izogibajte?

Ne podcenjujte njenih čustev: V smislu, lahko bi bilo še huje.
Izogibajte se govora v kontektsu, da naj razmišlja bolj pozitivno, ker se bo vse rešilo (oseba morda v tem trenutku ne zmore videti česa pozitivnega, kljub dobremu namenu).
Ne jokaj, sedaj ni čas za to.
Vem kako se počutiš (Če v resnici na primer ne vemo).
Važno, da ste zdravi in živi, ostalo so materialne stvari.

Načini, ki lahko olajšajo pogovor z osebo v stiski:

V Centru Mentalis priporočajo nekaj predlogov, ki jih lahko uporabimo v danih situacijah:

Osebo v stiski vprašamo, kaj v tem trenutku najbolj potrebuje? Si sploh želi pogovora? Ali potrebuje drugačno pomoč?
Če se oseba želi pogovarjati o svoji stiski, ji damo dovolj časa, da izrazi svoje občutke. Ne skačemo v besedo.
Ko oseba govori o svojih izkušnjah in občutkih, teh občutkov in izkušenj ne minimiziramo (npr. "Saj ni tako hudo!" ali "Glej pozitivno!")
Ne podajamo svojih izkušenj, mnenj ali predlogov. Če menimo, da bi to osebi koristilo, jo lahko vprašamo, če bi želela slišati naše mnenje ali predlog.
Osebi ne dajemo obljub, ki jih ne moremo izpolniti (npr. "Boš videl/a, da bo vse v redu. Na koncu se bo vse dobro izteklo.").
In navsezadnje - zavedajmo se, da smo lahko tudi sami v čustveni stiski (predvsem, če gre za našega bližnjega), zato je dobro, da tudi sami poiščemo oporo, ko jo potrebujemo.