Socialna fobija ... je kar naporna reč. Socialno fobijo poimenujemo lahko tudi kot socialno anksioznost, tesnobnost. Čustveno smo vznemirjeni, v prsih nas grabi tesnoba, in to predvsem takrat, ko smo v družbi drugih ljudi, zlasti neznanih.
Skrbni nas naša socialna podoba. Nočemo javno nastopati in na splošno se izogibamo ljudem.
Ena od strank mi je dovolila, da nekaj njegovih značilnosti tudi opišem, saj je zdaj, ko je že na dobri poti izgube tesnobe ob druženju z drugimi ljudmi, prepričan, da je še mnogo ljudi, ki preživljajo socialno fobijo, pa niti ne vedo, da se jim dogaja tovrstna tesnobnost, zadrgnjenost.
Sam je padel v socialno izoliranost, ko se je pred nekaj leti napačno določil oziroma v nasprotju s tistim, kot je bil vzgojen in kakor se je od njega pričakovalo. Od hude notranje stiske in izjemno močnega občutka krivde se je začel zapirati vase in se je v nekaj tednih v celoti izoliral od drugih ljudi. Ni se oglašal na telefon in se nekaj mesecev ni nikomur javil, kot bi se udrl v zemljo. Ni želel k zdravniku, ker – kot je povedal – je vedel, da bo dobil kakšna pomirjevala in antidepresive. Sam ne želi biti odvisen od tablet in se ni mogel prisiliti iti med druge ljudi, pa čeprav le v čakalnici v kateri od ambulant. Leto dni strpnega in kontinuiranega procesa svetovanja je potreboval, da zdaj deluje na približno 70 odstotkih svojih poprejšnjih socialnih funkcij. Tako pravi sam. Vesela sem bila njegovega napredka. Ne zmore še med večjo skupino ljudi v centru mesta, lahko pa se že sprehaja po obmestnih poteh. Vsak korak je pomemben.
Na splošno ljudje, ki jih preveva socialna fobija, občutijo hromeč strah ob stikih z drugimi ljudmi. Celo zgolj misel na to, da bi se morali družiti s kom drugim, jih že pahne v neznosen strah in odpor. Kot da bi bili ujeti v lastnem telesu, ki ne zmore človeške interakcije. Seveda se počutijo tudi sami, a vseeno je odpor do socialnih stikov tako močan, da premaga občutek osamljenosti. V skrajnih primerih lahko oseba s socialno fobijo doživi celo panični napad.
Kako pomagati?
Laično najprej pomislimo, da človek vseeno malce pretirava s svojim odporom do drugih ljudi in do vstopanja v odnose in da bi to lahko premagal, če bi si to le dovolj želel.
A na žalost to ne drži.
Ko vas prevzameta prežemajoč strah in tesnoba, se racionalna zaznava izklopi. Ne delujete več tako, kot ste mnoga leta, ko ste se normalno družili, ljubili partnerje ali partnerice, ko ste bili uspešni v službi ali pri hobijih. Ne, vse to se podre. Ker tudi v službo med druge ljudi ne zmorete iti, če ste v težjem obdobju socialne fobije.
Saj vi veste, da bi morali iti med ljudi in da vam nihče ne bo storil ničesar žalega ali vas obsojal ali vam sodil, pa vseeno je neki notranji glas močnejši. In ta glas vam kriči v notranjosti vašega bitja, da si ne zaslužite drugih ljudi ali pa da vsi vejo, kakšno slabo stvar ste storili. Seveda se vse to dogaja znotraj vas samih, pa vseeno imate občutek, da vsi vedo, da niste na primer dober človek, ker ste nekaj storili, kar vam ni v čast. No, to je zgolj eden od sprožilcev socialne fobije.
Seveda je socialna fobija povezana tudi s slabo samopodobo, nase gledamo zaničevalno, lahko pa smo tudi preveč občutljivi za kritike, obenem pa nismo vešči socialnih veščin. Lahko smo kdaj bili vpleteni v slabe socialne izkušnje, ki še dodatno otežijo integracijo osebnostnih potreb. Kajti človek je socialno bitje in lahko preživi zgolj v interakciji z drugimi ljudmi.
Če imate opisane simptome in sumite, da ste žrtev socialne fobije, prosim, poiščite ustrezno strokovno pomoč. Lažje vam bo. In ljudem, ki vas imajo radi, tudi.
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok; iz revije Lisa
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel.št. 031 666 168. Več na www.svetovalnica.si.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?