Marsikdo med nami se je že znašel v stiski, ko je odkril, da ga je ljubljeni prevaral ali da je najdražja skočila med rjuhe z nekom drugim. Kaj naredimo v takšnih izjemno stresnih trenutkih, ko srce nori, razum blokira, ti pa moraš nekako preživeti?
Kaj vpliva na naše reakcije med prevaro
V večji meri so to vzorci, ki so nam jih vtisnili med vzgojo, vzgledi v primarni družini, ki smo jih spremljali kot otroci.
V nekaterih civilizacijah se partnerji menjavajo, otroci so skupni, a je to zanje popolnoma naravno in sprejemljivo.
Odkar je nujno vedeti, kdo je čigav otrok in kdo bo podedoval ta košček zemlje ali tisto posest, se je uveljavila dogma zvestobe v zakonski oziroma partnerski zvezi.
Kaj to v praksi pomeni?
Ko se dva človeka odločita, da bosta skupaj oblikovala partnersko celico, in pozneje običajno to tudi nadgradita v družino, se nekako tudi razume, da sta si zvesta, torej v mislih in dejanjih ne mislita na koga drugega in se seveda ne spustita v spolne odnose z neko tujo osebo.
Številni med vami boste rekli, da je razlika med tem, ali se partner zaljubi v nekoga drugega in se spusti v spolnost na podlagi čustev ali pa gre zgolj za 'športni' prekršek, ko gre za nepremišljen seks v neki situaciji, ki se sicer ne ponavlja.
Pri tem bi rada opozorila, da velika večina posameznikov ni tolerantna do nobene od tovrstnih kategorizacij prevare in že pomisel na to, da bi lahko partner ali partnerica bila s kom drugim, jim povzroči tako rekoč fizično bolečino in odločno izjavijo, da takoj zapustijo partnerja, če samo posumijo, da jih vara, in jih dokazi, da to mogoče ni res, sploh ne zanimajo.
Oni zase vedo, da takšne izdaje nikoli in nikakor ne bodo mogli odpustiti, ne glede na vzrok, ki je partnerja pripravil do tega. Do sebe ne morejo biti objektivni in nikoli ne priznajo ali pomislijo, da so tudi sami morda prispevali k temu, da se je partner ozrl za kom drugim.
Pari, ki po prevari živijo skupaj
Tukaj ne izpostavljam, kateri spol je tisti, ki bolj skače čez plot, saj me praktično delo s pari uči, da tako mož kot žena v skoraj enakem razmerju varata svoje partnerje.
Bolj pomembno se mi zdi dejstvo, da številni pari kljub tej boleči izkušnji ostanejo skupaj, nekateri zmorejo razčistiti vzroke, ki so jih pripeljali tako daleč, da so iskali uteho v kakšnem drugem objemu, vendar se od takrat bolj zavestno in kvalitetno posvečajo drug drugemu.
So pari, kjer ena stran miži in se dela, da ne vidi, kaj se dogaja, ter tako živijo veliko let, ignorirajo notranjo bolečino, stisko in občutenje, da so izdani, a kljub temu vsak večer ležejo k tej osebi, ki jim povzroča čustvene bolečine.
Težko je razložiti mehanizme, ki lepijo dve različni osebnosti skupaj. Poznam kar nekaj primerov, ko so gospe odkrile, da jih možje varajo, a jim sploh na misel ne pride, da bi se ločile ali delale 'cirkus', saj jim je z ekonomskega in statusnega vidika v redu, da je navzven videti, da so srečna in ljubeča družina. Če je od znotraj vse gnilo, pač skrivajo in se pretvarjajo.
A še bolj zanimivo je dejstvo, da isti možje, ki varajo in imajo ljubice, te po navadi zapustijo in se ne želijo ločiti, temveč ostanejo ob ženi. Nekako skleneta dogovor, da ne bosta uničevala skupnosti in družine, ki sta jo gradila vsa ta leta. Tako igrata vsak svojo vlogo, ki na zunaj kaže videz urejenosti.
Ste ugotovili, da ne obsojam zgoraj napisanih situacij in zgodb? Življenje je namreč veliko več od trenutkov, za katere čutimo, da so boleči ali nesprejemljivi.
Predlagala bi, da sami sebe vprašamo, kaj smo storili za svojo skupnost, sebe, partnerstvo in posledično dobimo tudi podobne odzive. Enostavno.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?