Kako do motivacije in samozavesti v športu

16. 2. 2014
Deli
Kako do motivacije in samozavesti v športu (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Se kdaj vprašate, zakaj nekatere stvari tako zelo radi počnete? Zakaj radi kuhate ali tečete, ste aktivni v nekem športu, se radi učite ali se radi družite?

V psihologiji je bila v osemdesetih letih razvita zanimiva teorija, teorija kompetentnosti, ki pojasnjuje, zakaj in kdaj smo visoko motivirani za izvajanje določene aktivnosti ali vedenja.

Občutek kompetentnosti je prepričanje posameznika, da je sposoben opraviti neko aktivnost ali vedenje dobro.

Motivirani smo za stvari, v katerih se počutimo dobri

Ko se odločamo za izbiro rekreacije, si moramo izbrati takšno, ki nam je všeč, se nam zdi zanimiva in smo prepričani, da bomo v njej uspešno delovali.

Pri vsej poplavi različnih rekreativnih dejavnostih mislim, da ni smiselno, da se silimo v neko rekreacijo, v kateri se ne počutimo učinkovite, a je morda ravno trenutno modna.

Spomnim se primera, ko me je neko dekle vprašalo, kako naj se motivira, da bo vsak dan tekla, čeprav ji tek tudi malo ni všeč in so vse druge tekačice boljše od nje, sama pa je vsa zadihana, peče jo v pljučih in ima občutek, da je med tekom videti grozno. Ko sem jo vprašala, zakaj se je potem odločila za tek, je odgovorila, da zato, ker danes vsi tečejo in ker je tek najboljša oblika rekreacije. Ob nadaljnjem pogovoru sva ugotovili, naj tek zamenja s kakšno drugo obliko rekreacije, v kateri bo uspešna.

Ko sem jo po nekaj mesecih srečala, je povedala, da se je usmerila v eno od vodenih vadb, kjer izredno uživa in se čuti kompetentno in brez težav sledi svoji skupini. Povedala je, da vedno komaj čaka na vsako naslednjo vadbo.

Omenjeno dekle je primer, kako zaznana učinkovitost vpliva na povišanje motivacije. Izbrala je aktivnost, v kateri je dobra. Podobno se dogaja tudi na različnih področjih človekovega delovanja; v šolskih in službenih situacijah, v športu, na socialnih področjih.

Tudi otroci v šoli, če jih povprašate, kateri je njihov najljubši predmet, vam bodo našteli tiste, v katerih imajo najboljše ocene. Če boste vprašali otroka s slabimi ocenami in blažjimi učnimi težavami, bo zagotovo odgovoril, da mu šola sploh ni všeč, in bo naštel neke obšolske dejavnosti, v katerih je dober.

Že star pregovor pravi: Uspeh goji uspeh.

Bolj kot smo uspešni v neki aktivnosti, bolj samozavestne in kompetentne se počutimo. Samozavest se odraža tudi v višji odločnosti. Skupaj s samozavestjo in odločnostjo bomo lažje dosegali nove cilje in višja bo motivacija. Ko bomo dosegli uspeh, bomo močno motivirani, da ga ponovno dosežemo. In verjeli bomo, da ga lahko.

Motivacijo za aktivnost razlaga tudi teorija samoučinkovitosti, ki s poenostavljeno enačbo pravi, da je motivacija enaka samozavesti, pomnoženi z jasnimi cilji. Torej, bolj smo samozavestni in jasnejši so naši cilji, večja bo motivacija.

Če smo govorili o tem, kako pomemben je občutek samozavesti, ne smemo pozabiti, da brez ciljev ni prave motivacije. Cilje si lahko predstavljamo kot točko na zenitu, h kateri usmerjamo svojo ladjo. Če cilja nimamo, lahko vseeno suvereno krmarimo ladjo, a tavamo po morju, saj ne vemo, kam smo namenjeni.

Kako si pomagati, da se boste počutili v rekreaciji samozavestni in dobri:
  • Izberite si aktivnost, v kateri boste lahko preizkusili svoje sposobnosti. Če ste tekači oz. rekreativci začetniki, potem se začnite rekreirati v začetni skupini. Nikakor ne začnite trenirati s treniranimi rekreativci, saj se boste primerjali z njimi in bo občutek nekompetentnosti in neučinkovitosti višji.
  • Opazujte modele, ki so vam enaki v svoji skupini. Primerjajte se z njimi. Ne sprašujte se, kdaj boste boljši od njih, poskušaje tekmovati sami s seboj in premikati svoje meje. Bodite zadovoljni z majhnimi spremembami in bodite strpni. Skoraj ni stvari, ki bi se jo naučili in obvladali čez noč.
  • Bodite pozorni na povratno informacijo, predvsem na pozitivne kazalnike. Negativne izkušnje razumite kot priložnost za napredek. Postopoma jih popravljajte, tako da boste ob tem občutili, da postajate boljši. Poskušajte se izogibati zaključkom, da je negativna povratna informacija nekaj slabega, groznega. Zapomnite si, še nihče ni uspel, ne da bi mu kdaj spodletelo.
  • Ne bodite pretirano samokritični. Ko vam gre dobro, se pohvalite. Dopustite si biti ponosi na svoj napredek, četudi je majhen.

Eva Kovač, univ. dipl. psih., @life tim

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"