Za otroka je povsem normalno, da gre skozi različne faze, tudi skozi fazo trme in tisto, v kateri testira potrpljenje staršev z nesramnim ugovarjanjem ali kričanjem.
Staršem se običajno svetuje, naj občasno zavijanje z očmi in godrnjanje preprosto ignorirajo, če pa je otrok nespoštljiv, je treba jasno izraziti svoje stališče.
A kako določiti mejo? Kaj narediti, ko jo otrok prekorači? Kako učinkovito ustaviti nespoštljivo obnašanje? Veljajo enaka pravila za štiriletnika in za najstnika?
»Mislim, da ignoriranje provokativnega obnašanja ni dobra ideja,« pravi dr. Laura Markham, klinična psihologinja in avtorica knjige Peaceful Parent, Happy Kids: How to Stop Yelling and Start Connecting.
»Ko je otrok razdražen in ugovarja, nam poskuša nekaj povedati. Če ga v tistem trenutku ne poslušamo, se bo razdraženost le stopnjevala.«
Ravno tako pa ni v redu, da 'eksplodirate' tudi vi in mu na ta način pokažete, kje je njegovo mesto. To bo situacijo poslabšalo in vedenje, ki ga želite preprečiti, se bo ponavljalo.
Vaš cilj je verjetno mirno vzpostaviti medsebojno spoštovanje ...
To lahko naredite tako, da ste otroku za zgled vi sami – da sami otroku pokažete spoštovanje, konstruktivno reševanje težav, istočasno pa podaste jasna pričakovanja glede tega, kako vaša družina komunicira.
Strategija v treh korakih:
1. korak
V pogovoru z otrokom bodite pozorni na svoj besednjak in pokažite spoštovanje (pa čeprav vas otrok 'spravlja na obrate'). Ko opazite, da ste začeli kritizirati in/ali povzdigovati glas, se ustavite. Prav tako se ne bojte postaviti meje, a to šele takrat, ko boste lahko govorili mirno in spoštljivo.
2. korak
Ničesar ne jemljite osebno. Opomnite se, da se vaš otrok še vedno uči samokontrole, trenutno pa ima težavo, zaradi katere izgublja potrpljenje.
Otroku pokažite, da razumete njegove občutke in da ima težavo (če je primerno, mu ponudite pomoč), to kljub temu, da ga morate hkrati opozoriti, naj pazi na svoj ton.
Ko otrok ve, da ga starš spoštuje in podpira, bo dobro premislil, katere besede uporabiti.
Najboljši način, kako izboljšati komunikacijo z otrokom pa je, da vsak trenutek izkoristite za povezovanje. Poskrbite, da boste vsak dan preživeli sami z otrokom vsaj 15 minut in mu v tem času namenili popolno pozornost.
3. korak
Če je otrok nespoštljiv, ostanite mirni in mu jasno razložite pričakovanja glede njegovega obnašanja in načina, kako vas obravnava.
Dr. Markham navaja nekaj primerov:
»Ko tako govoriš, zveni, kot da me želiš prizadeti. Verjetno si res zelo razburjen. Saj veš, da se s teboj ne pogovarjam v takem tonu. Lahko mi poveš, kaj te jezi, vendar brez kričanja in napadanja.«
»Vidim, da si zelo jezen name. Vem, da si zelo želiš, da ti dovolim … Seveda hočem vedeti več o tem, vendar to ne bo šlo, dokler me tako napadaš. Pogovoriva se, ko bova oba mirna.«
V takšnih situacijah otroka ne učimo le spoštovanja, temveč tudi to, kakšna naj bo komunikacija:
- Če se na otrokovo nesramnost tudi sami odzovemo nesramno in jezno, hranimo takšno vedenje. Postanemo zgled takšnega načina komuniciranja.
- Če ignoriramo njegovo nespoštovanje, pa se bo to vedenje stopnjevalo, saj se ne odzivamo na otrokovo težavo in način, kako to izraža.
- Če otroku povem, da razumemo, da ga nekaj muči, mu ponudimo pomoč in pokažemo, da pričakujemo spoštljiv odnos – ki mu ga tudi vračamo – se otrok (na)uči spoštljive komunikacije, ki jo uporabi tudi takrat, ko čustva premagajo um.
Nobeno presenečenje ni, da se otroci primernega vedenja učijo z zgledom. Seveda bo včasih njihovo vedenje tudi takšno, kot ga vidijo v šoli ali v filmih.
Toda, če postavite jasne meje in pokažete, kako tretirati ljudi okoli sebe, in če se tega tudi sami držite, vztrajno in dosledno, bo otrok to na koncu sprejel in usvojil.
Prirejeno po Dr. Laura Markham, Aha, Parenting
Preverite še: 22 vprašanj za otroka (namesto 'kako je bilo v šoli')
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?