Vsakodnevni stresni dogodki sami po sebi niso problem in običajno ljudem ne predstavljajo večjih obremenitev. Težava nastane, ko se stresni dogodki kopičijo.
Takrat lahko previsoka podvrženost stresu preraste v kronično obliko stresa. Ta se ne kaže le na trenutnem počutju in poslabšanem psihofizičnem stanju, temveč tudi v spremenjenem fiziološkem stanju, saj stres poruši stanje homeostaze v telesu oziroma telesni 'status quo'.
Predstavljajte si, da se pripravljate na pomemben javni nastop, da vas čaka težek izpit ali zahtevna situacija, ki je za vas vsekakor stresna. Ste nagnjeni k temu, da začnete razmišljati o hrani, pojeste nekaj čokolade, piškote, sendvič in na splošno pogosteje jeste?
Stres vpliva na prehranjevanje na dva načina
- Posameznik se zateče k hrani, ker ima povečan apetit,
- ali pa ne more jesti, saj mu hrana ne tekne.
Morda vam je dejstvo, da stres povečuje apetit, novo. A poglejmo bolj podrobno. Raziskave na živalih so pokazale, da v večini primerov stres vodi do upada vnosa hrane, kar pomeni, da so živali pojedle manj. A ko so jim ponudili okusno hrano, kot so maščobe in sladkor, se je zgodilo zanimivo: živali so v stresnih okoliščinah pojedle več okusne hrane.
Raziskave kažejo, da okoli 30 % ljudi pod stresom hrano odklanja in s tem izgublja telesno težo. Velika večina posameznikov pa poje več.
Če k temu prištejemo še, da imamo prebivalci zahodnega sveta relativno enostaven dostop do kalorijsko bogate hrane, potem se nam zdi razumljivo, zakaj se ljudje vse pogosteje pritožujejo, da pod stresom jedo preveč in se redijo.
Razloge za povečan apetit v stanju stresa lahko pripišemo različnim vzrokom.
Občutek lakote, povezane s stresom, je običajno subjektivne narave. Raziskovalci ga povezujejo z delovanjem hormonov, predvsem kortizola in insulina, ki v možganih izzoveta občutek lakote in vzbudita potrebo po hrani.
Obstaja tudi psihološka razlaga povečanega apetita.
Hranjenje psihologi povezujemo z vzpostavljanjem kontrole nad dogajanjem, premeščanjem vira stresa ter z zadovoljevanjem občutka ugodja.
Strokovnjaki se strinjamo, da ima hranjenje pod stresom podobno vlogo kot kajenje. Kadilci v stresni situaciji pokadijo več. Gre za poskus obvladovanja napetosti in vzpostavljanje nadzora.
Ob hranjenju s kalorijsko bogato hrano se počutimo bolje in se v danem trenutku zdi, da lažje funkcioniramo. Pozabljamo pa, da imajo stresorji, ki nas danes obkrožajo, le malo skupnega s primarnimi izvori stresa, kjer bi lahko rekli, je šlo za odnos pojej ali bodi pojeden. V takšni situaciji je bilo nujno, da se je energija hitro mobilizirala in je vodila v reakcijo na stres: boj ali beg.
Za soočanje z današnjimi, mentalnimi stresorji ne potrebujejo toliko energije, ki jo s prekomernim hranjenjem vnašamo v telo. Logična posledica je postopno povečanje telesne teže. Navadno se tega zavemo, ko se že zredimo. Povečana telesna teža vodi do nezadovoljstva z lastnim telesom in niža telesno samopodobo in samospoštovanje.
Ali hranite stres?
Ljudje, ki se zatekajo k 'hranjenju stresa', več pozornosti usmerjajo v kontrolo telesne teže tudi običajno v življenju. Te osebe morajo dnevno uspešno ignorirati signale lakote in se upirati želji po hrani, da uspešno vzdržujejo telesno težo. Ko nastopi stres, nadzor nad prehranjevanjem upade in posameznik nekontrolirano je tudi, ko ni resnično lačen.
Najbolj podvržena skupina, ki se zateka k hranjenju med stresom, so ženske, ki se pogosto bojujejo z odvečnimi kilogrami.
Zatekanje k hrani v želji po obvladovanju stresa in izboljšanju počutja na dolgi rok ni smiselno. Ne nazadnje obvladovanje stresa preko hrane povzroči negativna čustva in občutke, saj izvora stresa ne odpravimo zgolj z zadovoljevanjem potrebe po hrani.
Zato se raje usmerimo v reševanje vzrokov stresa.
Če jih ne moremo odstraniti, poskušajmo njihove negativne učinke omiliti. To lahko storimo z različnimi psihološkimi vajami, nadzorovanjem misli, sproščanjem, seveda pa ne pozabimo na telesno aktivnost in rekreacijo.
Eva Kovač, univ. dipl. psih.; @24alife tim
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?