Le kdo danes ne živi v stresu? Dnevno hitimo, že ko se prebudimo, in nehamo hiteti, ko se zvečer uležemo v posteljo. Vmes pa nas tare mnogo skrbi, pritiskov, pa tudi zelo veliko stvari naredimo v enem dnevu.
Tempo življenja postaja vse bolj nor, delodajalci v ljudeh vidijo stroje, ki delajo od jutra do večera, ne več človeška bitja. Zanje je čedalje manj posluha.
Družba pa na drugi strani zahteva, da živimo vloge, kot so uspešen človek, žena, mož, mati, oče, z lepo postavo, čim manj gubami in kilogrami, mladostnega videza in debelo kožo z odpornostjo proti negativnim vplivom iz okolja, stresu.
Ali res tako funkcioniramo?
Prej ali slej začnemo pešati in se lomiti pod težavi in bremeni zasebnega in poklicnega življenja, ker stresa ne znamo nadzirati.
Stres ni nekaj, kar prihaja od zunaj, kar naj bi nam dali drugi ljudje ali stvari, ampak prihaja iz naše notranjosti, našega videnja sveta, njegovega dojemanja, zaznavanja, prepričanja o njem.
Teden, napolnjen z različnimi obveznostmi, kot so veliko dela v službi, daljši delovnik, nepopustljiv šef, doma pa nezadovoljen in osamljen partner, bo vsaka oseba dojemala drugače. Eni se bo zdelo to nekaj povsem normalnega, drugi bo teden pomenil izziv, tretja bo popolnoma pod stresom, zafrustrirana in razdražljiva, prestrašena in nemirna, izzivi ji bodo v veliko breme in prinašali skrbi.
Vse je odvisno od tega, kako posameznik doživlja dogodke zunaj sebe, kako si jih interpretira, razlaga.
Kaj se zgodi, če se stres kopiči
Neizpodbitno je, da je vsak kdaj v stresu. Če pa se stres kopiči, lahko vodi do obremenilnega fizičnega in psihičnega počutja. Tako se bo oseba v stresu počutila utrujeno, brez energije, brezvoljno, apatično, hitro bo menjavala razpoloženja, morda bo imela težave s spanjem (težko bo zaspala, imela nočne more, se pogosto zbujala ali zjutraj zbudila zelo zgodaj) in hranjenjem (jedla bo preveč ali premalo).
Hitreje bo postala razdražljiva, morda bo celo druge ljudi obsojala za svoje razpoloženje. Prav tako bo izražala duševni in telesni nemir, le stežka se bo sprostila, nemir bo izkazovala skozi nenehno gibanje, grizenje nohtov, topotanje z nogami, tapkanjem s prsti po mizi, navijanjem las na prst.
Notranje se bo počutila prazno, izčrpano. Prevevali jo bodo strahovi, zaskrbljenosti, jeza (nase ali na ljudi v svoji okolici), razočaranja. Lahko, da bo od sebe zahtevala še več, si nalagala še več dela in obveznosti; bežala bo od resnične težave, s katero se še ni pripravljena spopasti.
Lahko bo bežala v šport, rekreacijo, hobije, ki ji bodo zapolnjevali stisko ob stresu. Ko se bo znašla v situacijah, v katerih se telo umiri, bo doživela, da ji umiritev pravzaprav prinaša nemir. Počutila se bo osamljeno, nerazumljeno.
Ne bo mogla verjeti, da bližnji in sodelavci ne dojamejo, kako pomembni so zanjo delo, služba, kariera. Tudi spomin za nedavne dogodke in koncentracija se poslabšata.
Kako stres vpliva na telo
Spregovori pa tudi telo, saj se stres nalaga ne samo v duši, ampak tudi v telesu. Tako bodo na dan prišle bolečine v sklepih, hrbtenici, glavoboli, mravljinčenje po telesu, morda tudi kakšna resnejša bolezen.
Telo bo napeto in togo, saj nanj vplivajo skrb zbujajoče, negativne, črne misli in težki občutki. In največkrat se človek prebudi šele, ko telo začne sporočati, da se ne počuti dobro in da bo treba nekaj spremeniti. Vendar kaj? V službo pač ne moremo nehati hoditi, partnerja ne moremo kar postaviti na hladno, ne da bi se lotili reševanja bolečih vsebin.
Pristop k stresu
Pomemben je pristop k stresu, ki je naš vsakdanji spremljevalec. Če ga vzamemo kot sovražnika, je to slaba popotnica za bitke z njim. Če ga vzamemo kot sopotnika, s katerim bo treba čim bolj nestresno preživeti potovanje, nam bo veliko lažje.
Pomembno pri potovanju s stresom je, da se znamo notranje umiriti. Ko bomo mirni, bo manj negativen tudi pogled na svet in življenje v njem manj težko in naporno. Tako bo stres postal nekaj samoumevnega, a z odvzeto destruktivno močjo nad nami.
Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?