Ljudi, ki so imeli težko otroštvo, posledice na tak ali drugačen način zaznamujejo tudi v odrasli dobi.
Poleg različnih težav na področju odnosov, financ in samopodobe, se pogosto kažejo tudi na fizični in duševni ravni. Negativni vzorci, pridobljeni tekom odraščanja, sicer različno vplivajo na vsakega posameznika, toda številni psihologi se strinjajo, da so določene lastnosti skupne vsem osebam, ki so imele težko otroštvo. Preverite katere so med njimi.
Preberite še:
Pokazatelja, ki pogosto razkrivata, da je posameznik imel težko otroštvo
1. Izgubljanje v občutkih in čustvih drugih ljudi
Gre za »hipervigilanco,« ki predstavlja obrambni mehanizem posameznikov, ki prihajajo iz nestabilnih družinskih okolij. Tovrstno stanje se pogosto pojavi po težkem dogodku ali travmi, ki zaznamuje otroštvo. K hipervigilanci ali tako imenovani povečani budnosti, so še zlasti nagnjene osebe, ki so doživele različne travme in težke fizične ter čustvene izkušnje, med drugim tudi vojne ali katastrofe.
Stanje se prepozna tako, da posamezniki pogosto opazujejo okolico, da prepoznajo razpoloženje drugih in se mu prilagodijo, pri tem pa pozabljajo na lastne potrebe in čustva. Psihologinja dr. Nicole LePera glede tega poudarja: »Zato se nas toliko bori s socialno anksioznostjo. Ko smo v skupini ljudi, vso svojo energijo porabimo za prilagajanje mislim drugih ljudi ali skrbi, kaj si drugi mislijo o nas, namesto da bi se osredotočali na svoj notranji svet.«
2. Težave v romantičnih odnosih (strah pred pripadnostjo in zavračanje odnosa)
Strokovnjaki pravijo, da se posledice, ki zaznamujejo težko otroštvo odražajo tudi v partnerskih odnosih v odrasli dobi. Posamezniki, ki so se v otroštvu odtujili od svojih čustev, občutkov in potreb, na račun tega težko najdejo izpolnjujoče partnerske povezave ali ohranjajo zdrave odnose. Ne glede na to, ali gre za dolgotrajna ali priložnostna razmerja, posamezniki s temi težavami v odnosih težko vzpostavljajo zdravo ravnovesje.
Terapevt za travme iz otroštva, Patrick Teahan, opozarja še na eno težavo in sicer, da se v odrasli dobi pogosto vrtijo okrog dinamike, kjer skušajo prisiliti težavno in toksično osebo, da bi bila do njih dobra.
Po drugi strani pa ljudi, ki so imeli težko otroštvo odraža drug ekstrem. Nekateri namreč povsem zavračajo partnerski odnos ali predanost partnerju, saj jim je bolj v interesu »ohraniti lasten mir« kot pa predanost odnosu in razkrivanje čustev.
Na daljši rok to ne povzroča le izolacije, temveč ljudem tudi preprečuje, da bi končno zacelili rane iz otroštva. Prepoznavanje in soočanje s travmatičnimi spomini je namreč ključnega pomena za prekinitev bolečine in pot k srečnejšemu ter bolj izpolnjenemu življenju.
Prirejeno po: n1info.ba
Novo na Metroplay: "V vsakem žanru najdeš dobre in slabe pesmi." | Raiven