Družabna omrežja, hitro dopisovanje prek spleta, SMS-ji, elektronska pošta … Zaradi novih tehnologij smo vedno bolj ‘omreženi’ in vedno manj je komunikacije iz oči v oči. Psihologi in zdravniki menijo, da to v nobenen primeru na zdravje ne vpliva dobro.
'Mia ima bogato družabno življenje. Vsak večer se dobi s številnimi prijatelji, pri tem pa kar naprej dobiva nove in nove. Vendar le prek spleta. Ko vklopi računalnik, ima na enem mestu pri roki vse prijatelje.
Čeprav je simpatična in družabna, Mia zadnja leta večino svojih potreb po osebnih stikih zadovolji prek računalnika in mobilnika. Srečanja s kolegi v službi so le še poslovne narave.'
Mia je kot še na stotine milijonov ljudi, ki več časa posvetijo virtualnemu kot resničnemu druženju. Sporazumevanje na daljavo je več kot očitno postalo pomemben del vsakdanjega življenja. Čeprav raziskave kažejo, da navezanost na virtualno komunikacijo in izogibanje srečanjem iz oči v oči škodita zdravju, mnogi prek interneta najdejo ljubezen svojega življenja, najboljšo prijateljico ali pa ublažijo kronično osamljenost.
Prijatelji samo na zaslonu
Aplikacije za hipno sporočanje so vedno dostopnejše: računalniki postajajo vse manjši in cenejši, družabna omrežja pa so tudi na žepnih napravicah, kot so mobilniki, pametni telefoni in dlančniki. Z njihovo uporabo smo lahko prisotni na omrežju in klepetamo s prijatelji tudi na ulici, v šoli, kavarni ali sredi koncerta.
Neizogiben del komunikacije so tudi kratka tekstovna sporočila, poslana prek mobilnega omrežja. Organizacija American Life Project je z raziskavami ugotovila, da 54 odstotkov ameriških najstnikov SMS-je pošilja vsak dan, od tega pa jih 50 odstotkov pošlje najmanj 50 sporočil dnevno. Še posebno šokanten je podatek, da tretjina anketiranih pošlje 100 ali več SMS-jev dnevno, kar je več kot 3.000 mesečno.
Če bi pošiljanje SMS-sporočil prek spletnih klepetalnic primerjali z uživanjem heroina, bi se mladi najbrž razburili, toda ameriški nevrolog Michael Seyffert pravi, da se med pošiljanjem SMS-sporočila v možganih aktivirajo isti predeli kot pri odvisniku, ki vzame heroin. Na podlagi posnetkov možganov, narejenih s tehniko neuroimaging, dr. Seyffert sklepa, da pošiljanje sporočil sproži podobne občutke kot težke droge, čeprav SMS-janje za razliko od nekaterih drugih substanc, ki so lahko predmet odvisnosti, ne uničuje možganov in drugih organov.
Poleg tega, da vzdržujemo stike, prek računalnika ali mobilnika lahko opravljamo svoje delo, kupujemo široko paleto izdelkov, plačujemo račune in preverjamo stanje na svojem bančnem računu, zaradi česar je naša potreba po tem, da se odpravimo ven, med ljudi, še manjša. Trend nas vodi k vseobsegajoči omreženosti vseh z vsemi, ob vsakem trenutku in vsepovsod.
Druženje prek modernih tehnologij je v resnici precej lažje in veliko dostopnejše kot fizični stik, saj je pri slednjem potrebno časovno usklajevanje, oblačenje in potovanje, pri čemer je že sama misel na težave s parkiranjem za nekoga dovolj, da ga odvrne od tega, da bi odšel od doma.
Resnični stik je pomemben
Kljub svoji dostopnosti in preprostosti medčloveško občevanje prek telekomunikacij ne zadošča za duševno blaginjo in zdravje. Edina težava ni v tem, da je del uporabnikov tako navezan na spletne in mobilne vsebine, da zapostavlja šolske, poslovne in gospodinjske obveznosti, celo higieno.
Težave imajo tudi uporabniki, ki jih tako okolica kot strokovnjaki štejejo med zmerne. Raziskave kažejo, da niti zelo veliko število prijateljev na ‘fejsu’ niti nešteto izmenjanih hipnih sporočil in SMS-ov, niti klepetanje ob spletni kameri ne more nadomestiti otipljivega stika v fizičnem svetu.
Britanski psiholog dr. Aric Sigman, ki je analiziral veliko število raziskav zadnje četrtine stoletja, poroča, da zakonci ter starši in otroci skupaj preživijo manj časa, kot so ga v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Danes se otroci z računalniki in s televizijami ukvarjajo več časa kot s čimer koli drugim, pri čemer televizijo v povprečju gledajo sedem in pol krat dlje časa, kot ga preživijo s svojimi starši.
Britanska raziskava je pokazala, da 18 odstotkov ljudi obžaluje, da se zaradi čezmerne uporabe medmrežja ne srečujejo dovolj s prijatelji in sorodniki. Zmanjševanje števila osebnih stikov je sovpadlo s širjenjem elektronskih medijev, tako da je od leta 1987 do leta 2007 čas, ki smo ga namenili tovrstnim medijem, s štirih ur narasel na osem ur dnevno.
Vpliv na imunski sistem
“Širjenje elektronskih medijev je najpomembnejši med dejavniki, ki prispevajo k vedno večjemu odtujevanju med ljudmi. Uporaba mobilnikov, prenosnih računalnikov in naprav za poslušanje glasbe je vzrok za družbena razhajanja,” poudarja Sigman.
Poleg tega raziskave kažejo, da odsotnost osebnih stikov povečuje nevarnost za bolezni, krvožilna obolenja, demenco, depresijo in raka. Znanstvena študija na Medicinski fakulteti Univerze v Kaliforniji je pokazala, da so pri družbeno izoliranih ljudeh geni, ki varujejo pred boleznimi in stresom, manj dejavni, dejavnejši pa so geni, ki spodbujajo vnetne procese. Avtorji so sklenili, da so ljudje z manj fizičnih stikov z ljudmi bolj ogroženi pred okužbami in drugimi težkimi obolenji kot tisti, ki imajo večjo podporo družbe.
Pri ženskah, obolelih za rakom na dojkah in jajčnikih, je na primer imunska reakcija močnejša pri tistih, ki imajo več stikov z ljudmi, kot pri osamljenih ženskah. Razlika v moči imunskega sistema se kaže v višji stopnji prehladnih obolenj in v višjem krvnem tlaku pri ljudeh z manjšim številom družbenih stikov.
Osamljenost neugodno vpliva tudi na spanec, zato družbeno bolj izolirani ljudje spijo slabše in manj sprostitveno. Tudi razpoloženje in intelektualne funkcije so boljši, kadar vzdržujemo stike v živo, saj se sproščajo hormoni, kot sta oksitocin in dopamin, ki aktivirajo živčne celice in izboljšujejo možganske funkcije.
Z raziskavami so dokazali, da ljudje, ki se pozneje upokojijo, pogosteje zahajajo v cerkev ali pa se udejstvujejo drugih družabnih dogodkov ter imajo daljšo življenjsko dobo. Zanimiv je tudi podatek, da je pri poročenih stopnja samomorilnosti nižja kot pri samskih.
Več kot očitno je, da je za zdravje in dogo življenje nujna komunikacija iz oči v oči, četudi samo površinska, do kakršne prihaja v trgovinah, na poštah, v bankah in javnem prometu.
Če se za te izkušnje prikrajšamo, si na dolgi rok prinašamo nesrečo in bolezni, poln obseg škode pa bo znan šele čez nekaj desetletij, ko bo človeško telo že dolgo prikrajšano za stike v živo.
Druženje na daljavo
Kljub vsemu bi bilo nepravično, da bi tehnologiji pripisali same slabosti. Mnogo uporabnikov računalnikov in mobilnikov pravi, da so se prej počutili veliko bolj osamljeni kot po pojavu elektronske pošte, SMS-jev, družabnih omrežij in klepetalnic. Nekateri ljudje so zelo občutljivi in se zato težje vklopijo v družbo. Možnost komuniciranja prek računalnika in mobilnikov je zanje veliko olajšanje, ki jih varuje pred depresijo.
Spet drugi gredo redko kdaj kam zaradi službenih ali družinskih obveznosti ali pa zato, ker so se komaj preselili v novo okolje. Tudi njim računalnik in medmrežje služita kot okno v zunanji svet.
Ni nujno, da spletna poznanstva za vedo ostanejo v virtualnem območju. Z Britanskega inštituta za duševno zdravje (Mental Health Foundation) so sporočili, da moderna tehnologija mnogim olajša vzpostavljanje odnosov, ne le virtualnih, temveč tudi dejanskih.
Življenje zunaj omrežja
Medtem ko med psihologi in zdravniki vlada zaskrbljenost zaradi neproduktivnega zapravljanja časa za virtualno komunikacijo, so nekateri mladi že prišli do točke zasičenosti s spletom in so se z omrežja prostovoljno odklopili za vsaj en dan v tednu.
“Ko sem začela sanjati, da pišem blog in da slišim zvok prihajajočih sporočil, sem vedela, da se moram odklopiti,” pripoveduje Manca. “Vsi imamo v sebi zdravo pamet, ki nas opomni, če smo šli predaleč in če je nastopil čas, da se izvijemo iz mreže.” Manca je sklenila, da bo zanjo vsaj en dan v tednu dan brez spleta.
Ozren Podnar, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?