Čeprav so razlogi za ukvarjanje s športom in podobnimi telesnimi aktivnostmi predvsem individualni ter širokega razpona, pogosto slišimo, da so povezani z željo po zmagi, občutkom pomembnosti, denarjem ali z nečem, kar posamezniku enostavno ustreza.
Poleg fizične komponente organizma, trening vpliva tudi na psihološko stanje človeka.
S tem si človek izpolni željo pripadanja ekipi, razvoja osebnosti, prepreči stres in napetosti ter si omogoči priložnosti za uspeh.
Kar je še zelo pomembno, je to, da se z zahtevno telesno vadbo dokazano zmanjšuje prag tolerance pri raznih težavah (npr. bolečinah) in izboljšuje biokemijsko stanje centralnega živčnega sistema, telo se tako navadi na napore in s časom avtomatizira določene gibe.
Šport izjemno dobro deluje tudi pri nadziranju čustev, reguliranju splošne zmedenosti in odpornosti na frustracije. Redna telesna aktivnost je pomembna za mentalno zdravje in psihosocialni razvoj.
Z uvajanjem zdravih navad in zavedanjem o pomembnosti telesne aktivnosti je treba začeti zgodaj, saj so študije pokazale, da večina otrok, ki so se ukvarjali s športom v otroštvu, obdrži podobne navade tudi v odrasli dobi, kar v mnogočem pripomore k ohranjanju zdravja v prihodnosti.
Šport ima pozitivne učinke tudi na razvoj osebnosti, saj otroci, ki se od malega ukvarjajo s športom, že zelo zgodaj razvijejo delovne navade in samodisciplino.
Šport dobrodejno vpliva tudi na emocionalni razvoj otrok, tako da jim olajša socializacijo. Socializacija pa je izjemno pomembna v razvoju človeka, ki s športom zmanjšuje stopnjo osamljenosti, anksioznosti in možnosti akutnega in kroničnega stresa, ki v kombinaciji z drugimi škodljivimi vplivi lahko privede do večjih težav.
Vsak človek čuti potrebo po samoaktualizaciji oziroma po doseganju tistih ravni, za katere ve, da so v okviru njegovih zmožnosti. Po tej strani šport omogoča različne možnosti, tako pri doseganju vrhunskih rezultatov kot tudi, na primer, pri občutku pripadanja neki ekipi, kar za nekatere posameznike igra pomembno vlogo, saj v njih zbuja občutek koristnosti.
Glede na številne navedene dobrobiti športa s psihološkega aspekta lahko predpostavimo, da bodo različne vrste športa različno delovale tudi na psiho športnika, zatorej bomo v nadaljevanju predstavili pogled na znanstveni članek dotične tematike.
Osebnost športnika pri visoko tveganih vrstah športa
Ker je tema od nekdaj zelo zanimiva, so avtorji (T. Kajtna, M. Tušak, R. Barić, S. Burnik, 2004) raziskali nekatere dimenzije osebnosti športnikov pri visoko tveganih vrstah športa, kar jih očitno razlikuje od drugih.
Osebnost je definirana kot relativno stabilen in enoznačen gradnik mentalnega zdravja ter bihevioralnih in telesnih oznak osebe (Musek, 1988), predstavlja pa skupek lastnosti, ki so karakteristične za posameznika, za njegovo psihofizično delovanje, predvsem za tisto, ki je zanj v prvi vrsti pomembno.
Glavni cilj raziskovanja je bilo ugotoviti razlike v dimenzijah osebnosti lestvice BFO-S, ki temelji na samoopisovanju izpraševanca, med skupinami športnikov visoko tveganih vrstah športa, športnikov, ki se ukvarjajo z netveganimi vrstami športa, in kontrolne skupine izpraševancev, ki se ne ukvarjajo s športom.
Vzorec izpraševancev je sestavljalo 76 slovenskih športnikov, razdeljenih v tri skupine:
- V prvi skupini so bili športniki različnih vrst športov (N=38), ki se ukvarjajo z: alpinizmom, padalstvom, padalskim jadranjem, kajakom na divjih vodah, potapljanjem, motociklizmom, kolesarskim krosom, smučarskimi skoki in smukaškim spustom.
- V drugi skupini je bilo 30 športnikov pri netveganih vrstah športa: plavalcev, atletov, slalomistov in veleslalomistov, kajakašev na mirnih vodah, veslačev, jadralcev, smučarskih tekačev, športnih plezalcev, karateistov in igralcev badmintona.
- V tretji, primerljivi, skupini je bilo 76 nešportnikov, ki pa so bili s člani drugih skupin, izenačeni po starosti in izobrazbi.
Vzorec spremenljive komponente je sestavljalo pet dimenzij petfaktorskega vprašalnika osebnosti (lestvica samoocenjevanja) (Caprara, Barbaranelli, Borgogni, Bucik i Boben, 1997): ekstraverzija, prijetnost, zavedanje, emocionalna stabilnost in odprtost k izkušnjam.
Rezultati
Dobljeni rezultati so pokazali, da je emocionalna stabilnost najvišja pri športnikih, ki se ukvarjajo s tveganimi vrstami športa, tem sledijo športniki drugih vrst športa, najnižja stopnja emocionalne stabilnosti pa se je pokazala v skupini nešportnikov. Potrjene razlike med skupinami so statistično pomembne, kar se je prav tako pokazalo v delih drugih avtorjev.
Podobno sliko smo dobili pri dimenziji ekstraverzije in dimenzije zavedanja, vendar so rezultati v skladu z Brunerovimi ugotovitvami (Tušak in Tušak, 2001), ki navaja, da športniki kažejo na večjo stopnjo odgovornosti.
Pri dimenziji prijetnosti smo dobili enako zaporedje skupin – najvišji rezultat smo dobili pri športnikih, ki se ukvarjajo s tveganimi vrstami športa, nato ostalih športnikov in na koncu nešportnikov. Pokazalo se je, da razlike niso statistično pomembne, zatorej ne moremo z gotovostjo trditi, da so športniki, ki se ukvarjajo s tveganimi vrstami športa, v večji meri prosocialne osebnosti, motivirane z altruizmom, socialnim sprejemanjem in nagradami (Goldberg, 1992, u Graziano i Eisenberg, 1997).
V dimenziji odprtosti je po izkušnjah dobljen obratni vrsti red skupin – najvišje rezultate imajo športniki netveganih vrst športa, sledijo jim športniki, ki se ukvarjajo s tveganimi vrstami športa in še nešportniki.
Avtorji so sklenili, da so športniki, ki se ukvarjajo z manj tveganimi vrstami športa, bolj kreativni, originalni, izjemno radovedni in odprti za nove izkušnje, so najbolj poučeni, inovativni in inteligentni, medtem ko so vse navedene lastnosti v malo manjši meri zastopane pri športnikih, ki se ukvarjajo s tveganimi vrstami športa.
Zaključek
Z raziskavo so dokazane razlike v strukturi osebnosti slovenskih športnikov pri visoko tveganih vrstah športa, športnikov, ki se ukvarjajo z manj tveganimi vrstami športa in nešportniki. Na osnovi dobljenih rezultatov so potrjene štiri od petih hipotez.
Luka Leško, društvo Drite (študenti kineziologije v znanstveno-strokovnem delu) in dolgoletni član hrvaške reprezentance v judu
Viri:
- T. Kajtna, M. Tušak, R. Barić, S. Burnik (2004). Personality in high-risk sports athletes. Kinesiology 36, 1:24-34. Celotno raziskavo si lahko ogledate na: http://hrcak.srce.hr/file/6904.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?