Saj ni res, pa je! Poslušam izpoved katerega od staršev, ki ne zna in ne zmore krotiti svojega naraščaja, pa ga prebuta, z glavo ga tolče ob kuhinjski pult, zagrabi ga, pa ga dobesedno vrže skozi vrata na cesto, na šibkem otrokovem telesu lomi palice in šibe.
Otroci so različno stari. In ne, nismo v srednjem veku! To se še vedno dogaja – tukaj in zdaj! Ogorčena sem. In nočem razumeti staršev, ki so tega zmožni do nemočnih lastnih otrok.
Žal mi je, da ste morebiti zdaj zamorjeni, a tudi to je še vedno naša, slovenska realnost. Pred njo pač ne bom zapirala oči in prav je, da tudi vi, drago bralstvo, ne.
Nasilje je nedopustno!
Verjeli ali ne, marsikateri starš še vedno sveto zatrjuje, da je bil tudi sam kot otrok ali mladostnik tepen in da mu zdaj baje nič ne manjka, da zato spoštuje svoje starše in ve, kaj je prav in kaj ni, zato ne vidi razloga, da ne bi še sam kdaj pretepel nemočne lastne hčere ali sina.
Nima pojma, da nasilje, tudi fizično, pušča neizbrisljive uničujoče posledice na mlado telo in duha, čustva so potlačena in zaprta. Hudo bo, ko bodo bruhnila na plano pri odraslem človeku.
Poleg fizičnega nasilja sama opredeljujem tudi verbalno nasilje, ki pomeni vpitje, zmerjanje, grobo žaljenje in nespoštovanje človeške integritete sogovornika.
Čustveno in psihično nasilje je tisto, ko se čutimo prizadete, užaljene, čustveno zlorabljene, udarjene z besedami, ki smo jih prejeli. Saj poznate tisti stari pregovor, ki pravi, da tudi beseda lahko ubija, kajne?
Zakaj je fizično nasilje tako uničujoče za samopodobo otroka, ki pozneje odraste?
Pomislimo. Otrok od svojega starša pričakuje, da ga kot roditelj ščiti, neguje, skrbi zanj in zadovoljuje njegove, to je otrokove potrebe. S tem sporoča otroku, da je varen, sprejet, ljubljen in v tem okviru lahko otrok zdravo razvija svojo osebnost, njemu lastne potenciale, lahko varno izraža svoje potrebe in ideje. S takšnimi spodbudami otrok razvija in krepi tudi intelektualne lastnosti.
Ko starš lastnega otroka pretepe, ker mu ne zna, ne zmore ali noče drugače pokazati, kaj ga želi naučiti, mislim starš otroka, ali pa pač se mu zdi to najboljša 'popotnica', sporoča otroku, da ni želen, da ga hoče starš uničiti, ubiti, likvidirati.
Otrok se v smrtnem strahu spopada ne zgolj s fizično bolečino, ki jo trpi njegovo telo ob zadanih udarcih, temveč tudi s ponotranjenim strahom, da ni vreden živeti, da ga nihče nikoli ne bo ljubil, saj ga celo lastni starši želijo uničiti in s tem dobi sporočilo, da je odveč na tem svetu. Razvije samodestruktivno odraslo vedenje.
Pomislimo, če je otrok odveč staršu, ki naj bi ščitil otroka, a ga obenem pretepa, kako naj otrok potemtakem dobi sporočilo, da je vse v redu? Njegova samopodoba se ne more zgraditi na zdravih temeljih, sebe in svojih čustev, predvsem jeze in žalosti, ne sme kazati, zato oboje potlači, samozavesti seveda ni od nikjer.
Ko tako trpinčen otrok odraste, ima običajno dve možnosti. Ali bo sam nadaljeval vzorec trpinčenja lastnih otrok naprej in gre takole nasilje iz generacije v generacijo, iz družine v družino, ali pa bo začel delati na lastnem odnosu do sebe in bo skozi trdo delo na graditvi ljubezni do sebe znal svojo ljubezen kazati tudi svojim otrokom.
Za tole drugo možnost je sicer morda manjša verjetnost, saj je najlažje ponavljati ponotranjene vzorce in se izogibati delu na sebi, ki zahteva soočanje z lastnimi demoni in čustvenimi zlorabami.
Ste se sami zamislili? Si upate pogledati sebi v srce in zagotoviti, da sami nikoli ne boste trpinčili svojih otrok, četudi ste sami bili žrtev nasilja katerega od staršev? Pri tem naj omenim tudi zlorabo alkohola, ki znatno pripomore k zlorabam vseh vrst in nasilja. Mi povedo, da so po obračanju ključa v vratih vedeli, kako pijan prihaja oče domov, in so se pripravili na novo dozo batin.
Prosim, spremenimo to!
Napisala Melita Kuha, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel.št. 031 666 168. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica in www.svetovalnica.si.