In kaj se zgodi, če starši otroku ne morejo ali ne znajo nuditi te varnosti?
Človek kot socialno bitje potrebuje občutek varnosti. Se pravi, da je njegova potreba po varnosti zadovoljena.
Verjetno se spomnite, kako ste se pri psihologiji v srednji šoli učili o lestvici potreb ameriškega psihologa Abrahama Maslowa. Narisana je bila v piramido. Čisto na dnu njegove hierarhije človekovih potreb so potrebe nižjega reda oziroma motivi pomanjkanja. Sledijo jim potrebe višjega reda ali motivi rasti.
Varnost je izjemno pomembna za posameznika.
Kot sem že večkrat napisala, dojenček in malček potrebujeta tri poglavitne sestavine, ki jima omogočajo osnoven nabor oblikovanja zdrave osebnostne strukture, in sicer
- starševsko brezpogojno ljubezen,
- sprejetost otroka točno takšnega, kot je, in tretji ključni element je,
- da ima otrok zadovoljeno potrebo po varnosti.
Ker če tega otroku starši ne nudijo ali ne morejo ali ne znajo, bo iz tako prizadetega otroka odrasel posameznik, ki se bo vse življenje boril s demoni tega, da ni nikjer varen, strah ga bo vsakega življenjskega izziva, o sebi bo menil, da ne ve, kaj naj stori s svojim življenjem, in ne bo vedel, kaj je prav in kaj narobe.
Če se povrnem k hierarhiji potreb človeka, da malce obnovimo znanje, ki nam lahko pomaga tudi v vsakdanjem življenju.
Namreč, ko zadovoljimo najnižje rangirane, fiziološke potrebe, kot so potreba po hrani, vodi, kisiku, spolnosti, gibanju, počitku, lahko šele preidemo na višje postavljene potrebe. Po motivih pomanjkanja je še izjemno pomembna potreba po varnosti, o kateri je danes govora, in sicer potreba po psihični, socialni in emocionalni varnosti. Nato ji sledijo potreba po pripadnosti in ljubezni, ki vključuje izražanje naklonjenosti, izražanje in sprejemanje ljubezni, da lahko zaupamo v druge ljudi, in podobno. Ko imamo vse te potrebe zadovoljene, želimo in hlepimo po tem, da zadovoljimo še višje postavljene potrebe, kot so potreba po ugledu, spoštovanju, nato so potrebe po znanju, raziskovanju, razumevanju, radovednosti, tudi estetske potrebe najdemo pod vrhom piramide. V špički te pa je samoaktualizacija, ki pomeni potrebo po uresničitvi potencialov, ki jih ima vsak od nas v sebi.
Varnost je občutek, ko vemo, da smo lahko znotraj sebe mirni, z optimizmom zremo v prihodnost, ne bojimo se okolja ali vstopanja v odnose z različnimi ljudmi. Je tisto notranje zavedanje, da je vse prav in da bo jutrišnji dan prav tako izpolnjen z vsebinami, ki jih želimo in obvladamo.
Človek, ki nima zadovoljene potrebe po varnosti, jo bo iskal. Spremenil bo svoj način življenja, bežal bo s svojega ognjišča in iskal vsaj približek varnosti, kjer ga nihče ne bo neposredno življenjsko ogrožal.
Ker ko ne veš, ali boš doživel jutrišnji dan in je ogrožena tvoja varnost, potem veš, da nimaš česa izgubiti, in iščeš način, kako si varnost povrniti. Pri tem te ne more nihče ustaviti, ker je ta potreba zelo močna in nepopustljiva. Posamezniku omogoča tudi to, da ve, kdo je in kaj si želi. Ko je varen, lahko stremi k temu, da začne delati na sebi, svojih potencialih in znanjih.
Otrok potrebuje, da ga starši varujejo, mu postavijo pravila in meje, znotraj katerih lahko varno raziskuje svoje okolje in odnose. Je varen in lahko razvija radovednost, ukaželjnost, prilagodljivost, empatijo in ponotranji pravila, ki tvorijo okvir našega okolja, v katerem živimo.
Priporočamo še Kaj se zgodi, ko se starši bojijo lastnega otroka in mu ne upajo postaviti mej?
Razvijanje vrlin posameznika je ena od pomembnejših segmentov razvoja človekove osebnosti. A začne se tudi že pri osnovni potrebi, potrebi po varnosti.
Napisala: Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, foto: Shutterstock
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite tel.št. 031 666 168. Več na www.svetovalnica.si in www.facebook.com/Svetovalnica.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
