Infrardeče sevanje je vrsta energije, ki stvari ogreva neposredno (ne da bi ogrevala zrak, ki je vmes), v procesu imenovanem konverzija. Infrardeči segment elektro magnetnega spektra je glede na dolžino valov razdeljen na tri dele in se nahaja pod (ali ˝infra˝) rdečo svetlobo kot najbližjim energijskim spektrom. Valovne dolžine te svetlobe so od 0, 076 do 1000 mikronov (mikron je 1/1. 000. 000 m). Ta svetlobni spekter človeškim očem ni viden, lahko pa ga posnamemo s posebnimi kamerami, ki infrardečo svetlobo pretvorijo v nam vidne barve. Človek infrardečo svetlobo zaznava kot toploto.

Večina energije, ki jo oddaja sonce, je ravno v infrardečem spektru, zemljina atmosfera pa jo filtrira in na zemljo spusti le infrardečo svetlobo dolžine 7 -14 mikronov. To svetlobo občutimo vsakič, ko nas obsije sonce. V trenutku, ko sonce zakrije oblak, se temperatura zraka bistveno ne spremeni, a vseeno občutimo padec toplote, saj oblak prepreči, da bi infrardeča svetloba prišla do nas. Tudi človeško telo oddaja energijo v tem spektru. To je sevanje v razponu 3 - 50 mikronov, največ pa okoli 9, 4 mikrona. V infrardeči savni grelci oddajajo infrardečo energijo v razponu 8-14 mikronov, kar pomeni, da je efekt enak, kot pri ogrevanju telesa na soncu ali pri izgorevanju energije v človeškem tkivu.

Gre za zdravilen učinek, ki ima že 3. 000 - letno tradicijo na Kitajskem. Indijski Jogiji so tak način ogrevanja telesa uporabljali v zdravilne namene, savno pa so popularizirali Finci, katerih staro verovanje je, da ogrevanje (potenje) telo mentalno, duhovno in fizično očisti. To je verovanje, ki so ga Finci prinesli s seboj, ko so se med leti 5. 000 in 3. 000 pred našim štetjem iz pokrajin, ki jih sedaj poznamo kot Tibet, priselili v kraje, kjer živijo danes. Leta 1965 je dr. Tadashi Ishikawa patentiral keramični grelec s cirkonijem. Ta sistem so do leta 1979 uporabljali na Japonskem v zdravstvene namene, nato pa so dovolili njegovo javno uporabo. Princip je bil dodelan in se kot infrardeča savna uporablja in prodaja v ZDA od leta 1981. Grelci, ki oddajajo podobne infrardeče žarke, pa se uporabljajo za gretje novorojenčkov v bolnišnicah. Infrardeči grelci oddajajo približno 1/3 žarkov dolžine 2- 5, 6 mikronov, ki prodirajo globoko v tkivo, okoli 2/3 pa dolžine 5, 6 do 25 mikronov s koncentracijo okoli 9, 4 mikrona, kar odgovarja žarkom, ki jih oddaja telo. Taka kombinacija omogoča optimalen prodor krajših žarkov, daljši pa omogočajo večjo resonančno vpijanje odvečne energije, ki jo oddaja telo. Po mnenju kitajskih raziskovalcev je spekter med 2-25 mikronov najbolj zdravilen.

Pri infrardečih grelcih je vir žarkov pravzaprav pesek, ogret z električno spiralo, ki je v njem. Tako dobljena energija je pravzaprav taka kot tista, ki se ji predajamo na peščeni plaži. Danes je mogoče zaslediti veliko razprav o tako imenovanem elektromagnetnem onesnaženju (pri npr. delu z računalniki ipd. ). Japonski raziskovalci so dokazali, da pri infrardečih grelcih ne samo, da takega onesnaževanja ni, ampak da delujejo celo proti njemu. Nenevarnost infrardečih grelcev je potrdil tudi švedski nacionalni inštitut za zaščito pred radiacijo.

Način delovanja infrardeče savne

Infrardeči grelci oddajajo energijo, ki prodira od 4 cm v telesno tkivo. Valovna dolžina sevanja je prilagojena telesnemu sevanju, zato telo vpije blizu 93% infrardečih žarkov, ki ga dosežejo. Finska savna deluje na telo posredno, preko segrevanja zraka, pri IR savni pa se porabi le cca 20% energije za ogrevanje zraka, ostalo pa prodre v telo. IR savna je tako mnogo bolj učinkovita in deluje globinsko. Energija IR savne je 2 do 3 - krat bolj učinkovita od tiste v finski savni, saj učinkuje pri mnogo nižji temperaturi 50 - 60 oC, medtem ko se pri finski savni zrak ogreje na 80 - 90oC. Nižja temperatura je tudi bistveno bolj varna za ljudi s kardiovaskularnimi težavami, za katere finska savna ni priporočljiva. Dihati zrak s temperaturo 50 do 60 stopinj je prijetneje, kot dihati zrak, ogret na 80 do 90 stopinj. Tudi to je eden od razlogov, da so IR savne vedno bolj populame. IR savno lahko uporabljamo tudi pri popolnoma odprtih vratih ali oknu, lahko jo uporabljamo oblečeni za ogrevanje pred telovadbo, kadar se želimo le ogreti ipd.

Zdravilni učinki infrardeče savne

V zadnjih 25. letih so japonski in kitajski znanstveniki odkrili in klinično preizkusili veliko zdravilnih učinkov IR obsevanja.

Pasivni kardiovaskularni kondicijski efekt IR savna omogoča ljudem, ki se ne morejo normalno gibati, npr. tistim na invalidskih vozičkih in ljudem, ki si za telesno aktivnost ne vzamejo dovolj časa, da krepijo svoj kardiovaskularni sistem. Redna uporaba IR savne pred ta sistem namreč postavlja podobne stresne zahteve kot redna intenzivna telesna aktivnost. IR žarki ogrevajo tkivo do 4 cm globine, torej tudi notranje organe, na to pa se telo odzove s povišanim srčnim utripom in povečanjem količine pretoka krvi skozi srce, saj se želi ohladiti. V zgodnjih 80-tih letih so celo znanstveniki NASE ugotovili, da je obsevanje z IR žarki idealna metoda ohranjanja kardiovaskularne kondicije vesoljcev pri dolgih vesoljskih letih.

Poraba kalorij in kontrola teže

Znanstveniki so ugotovili, da je za nastanek 1 g znoja potrebno 0, 586 kcal. V IR savni poprečen uporabnik z lahkoto izloči vsaj 500 g znoja, kar predstavlja 300 kcal ali toliko, kot če bi pretekel 5 do 8 kilometrov. Izguba teže zaradi izgube tekočine se s pitjem nadoknadi, izguba kalorij pa ne. Pri redni uporabi IR savne lahko v 30 minutah potrošimo od 900 do 2. 400 kcal ali toliko, kot če bi pretekli 9 do 15 km.