Gorski tekač Bojan Ambrožič odgovarja na vprašanje, kam lahko tečemo pozimi?
Najprej je potrebno potrditi, da je zima lahko zahrbtna reč. Zimskih razmer nikakor ni za podcenjevati. Največja nevarnost, ki nam preti v hribih pozimi, so snežni plazovi. Zato je gorski tek pozimi (razen izjemoma) omejen na območja pod gozdno mejo. Vendar tudi grape in izrazito strma pobočja pod gozdno mejo niso vedno varna pred snežnimi plazovi. Zato je pomembno da spremljamo aktualno stanje nevarnosti snežnih plazov. Naslednja večja nevarnost pri teku v hribih pozimi je zdrs. Pozimi so poti v hribih zaradi preobljudenosti pogosto poledenele. Zato so se na tržišču pojavile posebne “veriga” dereze. Te dereze so odlične za hojo na poledenelih potek pod gozdno mejo. Nikakor pa niso namenjene obiskom visokogorja. S kakšno obutvijo in opremo tečem pozimi lahko preberete na tem blogu.
Torej kam, da bo vsaj načeloma varno? 100% varnosti nikoli ni in v primeru obilice novega snega, lahko plazi tudi na manj strmih pobočjih.
Tukaj pa je nekaj predlogov, kjer Bojan tečem pozimi že leta in običajno ni težav:
- Dobrča
- Kriška gora in Tolsti vrh
- Kališče
- Velika planina s Calcita
- Planina Lipanca na Pokljuki
- Roblekov dom na Begunjščici
- Jošt, Šmarjetna gora, Lubnik
- Krvavec
- Komna
- Vremščica
- Jamnik
- Krim
- Tošč in Polhograjska Grmada
- Mežakla
Potem je tu še seznam hribov, kjer je verjetno pozimi tudi v redu, čeprav jih Bojan v zimskih razmerah še ni preveril:
Več na: Bojan Ambrožič