Športne poškodbe

Kaj so športne poškodbe?

Športne poškodbe so tiste poškodbe, ki se najpogosteje zgodijo med športno aktivnostjo. Nekatere se zgodijo po nesrečnem naključju, za druge pa obstaja več krivcev, kot so: nepravilno izvajanje vaj, neprava športna oprema (predvsem športne copate), pomanjkanje kondicije ter nezadostno ogrevanje in raztezanje.

Akutne poškodbe, kot so zvin gležnja, izpah ali zlom roke, se zgodijo nenadno med telesno aktivnostjo. Na tako poškodbo vas bodo opozorili naslednji znaki:

• nenadna in močna bolečina,
• otekanje,
• nezmožnost obremenitve uda in izjemna občutljivost tega,
• skoraj popolna nezmožnost premikanja sklepa,
• izjemna šibkost uda,
• viden izpah ali zlom kosti.

Kronične poškodbe nastanejo zaradi pretirane uporabe določenega dela telesa med športom oziroma dolgotrajno vadbo. Znaki kronične poškodbe so:

• bolečina med izvajanjem aktivnosti,
• topa bolečina med počivanjem,
• otekanje.

Najpogostejše športne poškodbe

 

Žulji, poškodbe nohtov

Ta vrsta poškodbe je precej nadležna, saj boli. Nastane zaradi trenja med robom copata in kožo. Žulje je najbolje oskrbeti s prilepljanjem različnih oblog, kot so levkoplasti, nikar pa jih ne predirajte z nesterilnimi pripomočki, saj se rana lahko vname.

Zvini

Pri zvinu se pretegne ali strga kita, ki je povezovalno tkivo med eno in drugo kostjo. Tovrstno poškodbo boste prepoznali po bolečini, modricah, vnetju, otekanju ter onemogočeni gibljivosti uda oziroma sklepa ter njegovi ohlapnosti ali nestabilnosti. Najpogostejši so zvini gležnja, kolena ter zapestja.

Izpahi

O izpahu govorimo takrat, ko sta dve kosti, ki sicer tvorita sklep, izmaknjeni iz svojega običajnega položaja. Izpahnjen sklep zahteva zdravniško pomoč, zato se nemudoma napotite na urgenco.

Pretegnjene mišice

Do nategnjene ali pretrgane mišice ali kite, ki je vezno tkivo, ki povezuje mišice in kosti, pride v primeru preobremenitve oziroma pretiravanja z vadbo ali pretiranega raztezanja. Med simptome pretegnjenih mišic spadajo bolečine, mišični krči ter izguba mišične moči.

Poškodbe kolena

Kolena so zaradi svoje kompleksne strukture in sposobnosti nošenja velike teže najpogosteje izpostavljene poškodbam, ki se lahko pojavijo med preintenzivnim tekom, med tekom brez predhodnega ogrevanja ali pri športih, ki zahtevajo nagle reakcije, kot so na primer skoki, obrati itd. Najpogostejše poškodbe kolena so:

• tekaško koleno: bolečina ali občutljivost v bližini pogačice ob njej ali pod njo;
• vnetje golenske vezi: bolečina na zunanji strani kolena;
• tendinitis: vnetje kite v podkolenskem zgibu.

Med hujše poškodbe pa štejemo poškodbe hrustanca (meniskusa in sklepnega hrustanca) ali kit oziroma vezi.

Vnetje pokostnice

Pri vneti pokostnici se bolečina pojavi v piščali, podolgovati kosti med kolenom in gležnjem. Najpogosteje do tega pride pri tekačih, posebej pri tistih, ki teči šele začenjajo. Glavni vzroki vnetja pa so: pretiravanje ali nepravilna obremenitev noge med tekom, nepravilno raztezanje in ogrevanje ali nepravilne tehnike vadbe, tek ali skakanje na trdih površinah ter tek v športnih copatah, ki za tovrsten šport niso primerne (t. j. nimajo prave podpore in blažitve).

Poškodbe ahilove pete

Do pretegnjene, raztrgane ali razdražene kite, ki povezuje mišice meč z zadnjim delom pete, lahko pride nenadno, poškodba pa je precej nadležna. Najpogostejši vzrok za pretrganje kit ahilove pete je tendinitis (vnetje kit), ki se lahko pojavi pri preobremenitvi oziroma pretiranemu treningu. Oslabljena kita s tem postane bolj občutljiva in se še hitreje pretrga.

Zlomi

Do zloma lahko pride hitro, z enkratno poškodbo (akuten zlom) ali pa zaradi ponavljajočega se preobremenjevanja kosti v nekem daljšem časovnem obdobju (stresni zlom). Najpogostejši simptomi za take zlome so bolečine v prizadetem udu, ki so z dodatno obremenitvijo vse hujše ter občutljivost za dotik in otekanje, ki pogosto spremljata bolečino.

Kaj storiti, če se poškodujete?

Prenehajte vaditi! Za začetek lahko ukrepate tudi sami. Če se bolečina poslabša ali ob tem opazite še druge znake, poiščite zdravniško pomoč. Sicer pa za lajšanje bolečin, vnetja in pospešeno celjenje uporabite metodo RICE. Sledite tem štirim korakom, takoj ko se poškodba pojavi in jih uporabljajte vsaj naslednjih 48 ur:

Rest = počitek: zmanjšajte intenzivnost vadbe in aktivnosti, ki bi lahko dodatno obremenile poškodovan ud.

Ice = led: poškodovano območje s krožnimi gibi hladite z ledom štiri- do osemkrat na dan največ 20 minut.

Compression = obveza: z obvezo prizadetega območja lahko pomagamo zmanjšati otekanje in preprečimo nastanek edema.

Elevation = privzdigovanje: če poškodovani del dvignemo nad nivo srca, s tem olajšamo prehod krvi in limfe proti srcu. Oteklina se bo lažje resorbirala, pa tudi bolečina bo pri tem manjša.

Kdaj ponovno na trening?

Ko boste ponovno začeli vaditi, morate paziti, da poškodovanega uda ne preobremenite. Začeti je treba postopoma! Najprej začnite z nekaj lažjimi vajami, ki jim boste sčasoma dodajali nove in bolj zahtevne ter pri tem povečali obremenitev.

Vseskozi pa se izogibajte aktivnostim, ki bi vam povzročale bolečine. Osredotočite se na vaje, ki bodo poškodovani ud okrepile, ne pa ponovno ali morda še dodatno poškodovale. Pri vsem tem pa ne smete pozabiti na počitek, saj tudi ta prispeva k procesu ozdravljenja!

 

Ker je bolje preprečiti kot zdraviti, se držite naslednjih smernic:

• Ne trenirajte, če ste preutrujeni.
• Pazite na hrano in pijačo.
• Če povečate količino treninga, povečajte tudi količino počitka.
• Vsako, tudi najmanjšo poškodbo poskusite takoj pozdraviti.
• Nove napore uvedite postopno.
• Zmeraj si vzemite čas za ogrevanje in ohlajanje.
• Takoj po treningu se umijte in preoblecite.
• Poskrbite za ustrezno obutev in oblačilo.
• Vedno preverite, ali je okolje, v katerem trenirate, varno.

Jasna Zagrajšek

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?