Če vemo, da je motivacija gibanje, usmerjeno proti cilju, lažje razumemo, zakaj je postavljanje ciljev ključnega pomena pri vzdrževanju motivacijske dejavnosti. Zato kot eno od glavnih motivacijskih tehnik v športu uporabljamo ravno tehniko postavljanja ciljev.
Kaj pravzaprav pomeni izraz postavljanje ciljev?
To ime označuje učinkovito tehniko, ki nam lahko prinese precej uspeha tako na športnorekreacijskem področju kot tudi na splošno v življenju. Gre za tehniko, ki športniku rekreativcu dviguje motivacijo. Proces postavljanja ciljev omogoča sistematično odločanje o tem, kaj želi posameznik doseči. Če vemo, kaj želimo, se na to tudi lažje osredotočimo ter lažje postanemo boljši na tem področju. Postavljanje dolgoročnih ciljev nam omogoča dolgotrajno vizijo športnorekreativnega udejstvovanja ter krepi motivacijo. Ko si točno določimo svoje cilje, jih lahko izmerimo in sami ugotovimo, kakšen je naš napredek.
Ko si zastavimo cilj in ugotovimo, v kolikšni meri smo ga dosegli, ugotovimo, kakšen je naš napredek in kakšne so sploh naše sposobnosti. S tem dobimo povratno informacijo o preteklem delu. Posameznik lahko s postavljanjem ciljev doseže več, izboljša svoj nastop, izboljša kakovost treninga, poveča motivacijo, ob doseženih ciljih pa se povečata tudi samozaupanje in samozavest.
Pri metodi postavljanja ciljev sledimo sedmim korakom. Najprej razvrstimo in izberemo mogoče cilje športne aktivnosti. Nato jih razvrstimo po pomembnosti in časovno, glede na potek kariere, ter poskušamo ugotoviti in oceniti trenutni položaj in situacijo posameznika v tekaški aktivnosti. Sledi postavljanje ciljev, podciljev, in sicer tako procesnih in rezultatskih. Ko cilje postavimo, naredimo program doseganja ciljev in oblikujemo aktivnosti ter strategije doseganja teh ciljev. Kot zadnje nato opazujemo in spremljamo uspešnost doseganja ciljev ter po potrebi preoblikujemo cilje ali vedenje.
Predvsem je pomembno, da imamo postavljen dolgoročni cilj, ki nam predstavlja vizijo, kam in kaj želimo. Prav tako je pomembno, da postavimo kratkoročne cilje, ki nas ob njihovi izpolnitvi vodijo do dolgoročnega cilja. Pri tem lahko ves čas preverjamo, ali smo na pravi poti in ali so naši cilji pravi. Če ciljev nimamo ali nimamo dobro postavljenih, se lahko 'vrtimo v megli', ne vemo, kam smo namenjeni, kaj so naše prioritete in interesi, zato je tudi sama motivacija nizka.
Kakašni so dobri cilji
Do optimalne motivacije vodijo procesni cilji, ki so jasni in zasnovani realno, a hkrati izzivalno. Pri postavljanju ciljev si lahko pomagamo s tako imenovanimi cilji S.M.A.R.T.E.R.. Cilji naj bojo:
• specifični (specific),
• merljivi (measurable),
• dosegljivi (attainable),
• ustrezni (relevant),
• časovno utemeljeni (time- oriented),
• preverljivi (evaluated) in
• zapisani (record)
Ko si postavite tekaški cilj, si postavite tudi kratkoročne (dnevne, tedenske, mesečne) cilje, kako boste postopoma uresničili postavljen dolgoročni cilj. Sproti preverjajte, ali ste dosegli kratkoročne cilje. Če ste dosegli kratkoročni cilj, se nagradite. Če niste cilja dosegli, ker ste bili leni ali se niste dovolj trudili, naj vas čaka kazen, ki si jo postavite skupaj s postavljenimi cilji (enako tudi nagrado). Kazen naj bo neko zoprno opravilo, da boste naslednjič raje izpolnjevali kratkoročne cilje. Srečno.
Eva Kovač; Sirius AM psihološko svetovanje
Psihologija za tekače: Zakaj ravno tek?
Psihologija za tekače: Ko ne morem več. Utrujenost in naše misli.
Psihologija za tekače: Kako se znebiti nefunkcionalnih misli?
Psihologija za tekače: Odvisnost od teka
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?